
Neomejen dostop | že od 14,99€
Stari ameriški dan neodvisnosti je še vedno 4. julij, s katerim v ZDA zaznamujejo spomin na sprejetje deklaracije o neodvisnosti pred 249 leti. Zaradi dneva osvoboditve, ki ga je za danes s spreobrnitvijo gospodarske politike minulih desetletij napovedal predsednik Donald Trump, pa se kritiki bojijo za praznovanje 250. obletnice ZDA prihodnje leto. Zagovorniki, nasprotno, pričakujejo novo ameriško zlato obdobje, za katero so pripravljeni tvegati borzne pretrese in dosedanja zavezništva.
Oče doktrine »Naredimo Ameriko spet veliko« bo šele danes popoldne po vzhodnoameriškem času natančno pojasnil svoje carinske kazni za države prijateljice in nasprotnice, ki bodo po predvidevanjih znašale do 25 odstotkov. Finančni trgi se bojijo velikih pretresov, svetovne izvoznice hudih udarcev domačemu razvoju. Republikanskemu predsedniku Trumpu pa ni mar niti podiranje starih zavezništev. Tudi prijateljske države obtožuje dolgoletnega gospodarskega izkoriščanja ZDA in njihovih delavcev.
V minulih dvajsetih letih se je iz ZDA izselilo pet milijonov industrijskih delovnih mest, tradicionalna industrijska središča so se spremenila v razvaline s številnimi odvisniki mamil. Američani so dobili veliko poceni tujih izdelkov ter velikanski trgovinski primanjkljaj. Za Trumpa in njegove so pomembni tudi strateški vidiki zadnje globalizacije. S sedanjo borno proizvodnjo ne bi bili sposobni zmagati v drugi svetovni vojni, kaj šele v tretji, pravijo, zato pa bi bila tega sposobna Kitajska, ki je z lastnimi ovirami za tuji izvoz in krajo intelektualne lastnine iz revščine spravila na stotine milijonov svojega prebivalstva. Pri tem naj bi ameriški »pas rje« zalagala z mamili, ki jih v ZDA tihotapijo mehiški karteli.
Skupaj s Kanado je južna soseda v času prejšnjega demokratskega predsednika Joeja Bidna v ZDA spuščala več milijonov migrantov in prvi republikanec je obema grozil s posebej visokimi kazenskimi carinami. Lepih besed nima niti za zaveznice, kot so Nemčija, Japonska in Južna Koreja, ki vse zaznavajo velike trgovinske presežke z ZDA. Podjetja vseh držav vabi k odpiranju tovarn v ZDA, saj se bodo tako izognile vsem carinam. Računa, da bo šlo dosedanjim trgovinskim partnericam še precej slabše ter bodo na koncu ZDA spet vstale kot svetilnik svetovne industrije in inovativnosti.
Trumpov vzor naj bi bil republikanski predsednik William McKinley, ki je po njegovem mnenju konec devetnajstega stoletja prav z visokimi carinami omogočil dvajseto »ameriško stoletje«. Kritiki raje spominjajo na veliko depresijo iz tridesetih let minulega stoletja. Carinsko kaznovanje trgovinskih partneric in težave številnih sektorjev svetovnega gospodarstva lahko prinese protiukrepe in povzroči zlom globalizacije, druge države bodo iz maščevanja morda obračunavale z ameriško komunikacijsko in tehnološko industrijo, ki ima zdaj velike presežke. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo vse večjo zaskrbljenost tudi med Američani, ki so Trumpa izvolili zaradi jeze nad draginjo v času demokratskega predhodnika Joeja Bidna. Mnogi med njimi imajo svoje pokojninske prihranke v skupnih delniških skladih.
Trump in njegovi jim svetujejo, naj ignorirajo skorajšnje borzne pretrese. Z novimi carinami naj bi pridobili okrog 700 milijard dolarjev na leto in s tem davčna nižanja na nakupe avtomobilov in vsega drugega, slišati je bilo celo govorice o ukinitvi dohodnine. Republikanski predsednik je obljubil, da bo skrbel za Main Street, kot se v neštetih ameriških mestih imenuje nekdanja glavna ulica s trgovinami in lokali, ne pa za Wall Street. Zagovorniki gibanja »Naredimo Ameriko, ki bo spet proizvajala stvari«, tudi ameriškim finančnim in drugim elitam očitajo neznansko bogatenje na račun običajnega človeka.
Trumpov zagovor kazenskih carin ni nič novega. Nekdanji newyorški nepremičninski magnat je že v 80. letih minulega stoletja obsojal takratno izvozno ofenzivo Japonske na ameriške trge. Tokio je na koncu sam omejil izvoz avtomobilov in drugega blaga, tudi z gradnjo tovarn v ZDA, in v zadnjih dneh je bilo slišati domneve, da bo nekaj podobnega poskušala Kitajska. A so tudi to le ugibanja, saj so v Washingtonu azijsko velikanko dolga leta podcenjevali.
Demokratski predsednik Bill Clinton je njen vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo opravičeval z napovedjo domače izvozne ofenzive. Peking je medtem pridobil sredstva za velikopotezno oboroževanje, ki ogroža ameriško prevlado v Aziji in celo Južni Ameriki.
Svet tudi zaradi Trumpovih kazenskih carin morda čakajo še hujši globalni pretresi. Republikanski prvak pa računa tudi na druge vidike svoje gospodarske politike, kot so zniževanje davkov, spodbujanje pridobivanja domače fosilne in druge energije ter obračunavanje z dragim državnim aparatom. Vse to pa prinaša domača trenja, ki bodo, če ne bo hitrih gospodarskih uspehov, le še okrepila občutek negotovosti po vsem svetu.
Komentarji