Trump: Našo državo so odirali več kot petdeset let. Tega ne bo več

»Desetletja so našo državo kradle in ropale bližnje in daljne države, tako prijatelji kot sovražniki,« je velikopotezne kazenske carine na ves svet in še posebej na velike kršiteljice napovedal ameriški predsednik Donald Trump. »Imeli smo ameriške sanje, o katerih ne slišimo več veliko. Našo državo in naše davkoplačevalce so odirali več kot petdeset let. A tega ne bo več. Danes vstajamo za ameriške delavce in Ameriko postavljamo na prvo mesto,« je dodal.

Države Evropske unije bodo zadele dvajsetodstotne kazenske carine, republikanski prvak pa je pri tem zatrjeval, da je še dober do nje in do drugih držav. EU po njegovih podatkih ameriškim izdelkom s carinskimi in necarinskimi trgovinskimi ovirami nabija dodatnih 39 odstotkov cene, sam bo to zmanjšal za polovico.

Poznavalcem pa še ni jasno, ali so dvajsetodstotne kazenske carine na ves izvoz EU v ZDA končna številka ali bodo še kaj dodali. Temeljne desetodstotne kazenske carine bodo začele veljati v soboto, višje recipročne prihodnjo sredo. Že danes opolnoči po vzhodnoameriškem času bodo začele veljati 25-odstotne carine na ves avtomobilski uvoz v ZDA.

Trump je nastopil na Rožnem vrtu Bele hiše. FOTO:Carlos Barria/Reuters

Še slabše kot EU bo šlo Kitajski, ki ji za 67-odstotne carine na ameriške izdelke napoveduje 34-odstotne na ves izvoz v ZDA, kaznoval bo tudi države, kot so Vietnam in Kambodža, ki so po republikanskem prepričanju le platforme za izvoz kitajskih izdelkov v ZDA.

Podobno kot nasprotnice je kaznoval partnerice, kakršni sta Japonska in Južna Koreja, z 31 odstotki kazenskih carin je v Evropi kaznoval Švico, z desetimi odstotki Veliko Britanijo, ki ima z ZDA trgovinski primanjkljaj, in tako naprej z dolgega seznama, ki ga je predstavil na Rožnem vrtu Bele hiše.

Republikanska administracija ocenjuje, da so necarinske ovire ameriškemu trgovanju še hujše od carinskih, med njimi valutne manipulacije, izvozne subvencije, administrativne in tehnične ovire ter kraja intelektualne lastnine. »Ureditev po drugi svetovni vojni ne ustreza več našim časom in gospodarskemu položaju,« so ocenjevali tudi visoki ekonomski svetovalci republikanskega predsednika.

Ideja v ozadju je obravnavanje drugih držav, kot te obravnavajo ZDA, to naj bi bilo novo zlato pravilo za novo zlato obdobje ameriške industrije in blaginje.

Trump je pokazal seznam kazenskih carin na tuji izvoz v ZDA. FOTO: Brendan Smialowski/AFP

»Ta država je šla po nevzdržni poti in predsednik Trump je bil edini predsednik z dovolj trdno hrbtenico, da je bil pokončen do zaveznikov in nasprotnikov ter rekel: Uravnotežiti moramo pravila igre! 

Ameriške borze so že pred Trumpovim naznanilom zaprle svoja vrata, to pa ni preprečilo napovedi strmih padcev borznih vrednosti. Mnogi se bojijo tudi za mednarodno gospodarstvo, kakršno smo poznali v zadnjih desetletjih, strah jih je tudi višanja ameriških cen za neštete izdelke. To naj bi na svojih denarnicah občutili prav ameriški potrošniki. 

Trump in njegovi zavezniki pa verjamejo, da bodo pretresi le kratkoročni, na srednji in dolgi rok naj bi carine mogočno pomagale ameriškemu gospodarstvu in vsej družbi. Okrepile naj bi proizvodnjo vsega, od avtomobilov naprej, ameriški delavci naj bi končno dobili delo namesto tujih, ki zdaj ustvarjajo številne izdelke za ameriški trg. V republikanskem Washingtonu pričakujejo, da bodo številne države sveta same ponudile nižanje carin za ameriške izdelke.

Proizvodnja Volkswagnovih avtomobilov v Emdnu. Koliko se je bo zdaj moralo preseliti v ZDA? FOTO: Fabian Bimmer/AFP

In res je Izrael že ponudil izničenje vseh carin na ameriške izdelke v prepričanju, da bo to okrepilo konkurenčnost in zavezništvo med državama. Z enako ponudbo se je oglasil celo premier kanadske province Ontario Doug Ford, ki je prej ZDA grozil z uničenjem. Trump pa s priključitvijo Kanade kot 51. zvezne države ZDA. Zdaj si želi sodelovanja za ustvarjanje »dveh najbogatejših in najbolj varnih držav na svetu«.

Če ne bo še več takšnih ponudb, pa naj bi Bela hiša dobila sredstva za nižanje davkov, morda celo za ukinitev dohodnine. Po ocenah Trumpovega svetovalca Petra Navarra bo ameriška državna blagajna pridobila okrog 700 milijard dolarjev na leto, od tega sto milijard samo iz carin za tuje avtomobile. 

Trump slavi tudi številne ponudbe neposrednih investicij od sto milijard tajvanskega proizvajalca najbolj naprednih polprevodnikov TSMC do 21 milijard dolarjev južnokorejskega proizvajalca avtomobilov Hyundai in še marsikaj vmes.

Carine naj bi pomagale tudi ameriškim kmetom. Nekateri kmetijski proizvodi, ki jih zdaj uvažajo, so res vezani na podnebje, številni drugi pa neposredno spodkopavajo ameriške kmete in zahtevajo državno pomoč zanje. Del visokih kmetijskih subvencij gre zdaj za to, da kmetje ne gojijo pridelkov ali vzrejajo živine, in če bo šlo tako naprej, ZDA po prepričanju sedanje administracije v krizi ali vojni ne bodo imele dovolj hrane za svoje prebivalstvo, pa tudi ne dovolj proizvodnje za druge nujne potrebščine. Kako odvisne so od Kitajske, je pokazalo pomanjkanje najnujnejših stvari na začetku pandemije covida-19.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je posvarila pred posledicami ameriških kazenskih carin. FOTO: Daniel Roland/AFP

Po poročanju Bloomberga kitajske oblasti že tedne zadržujejo dovoljenja za investiranje njihovih podjetij v ZDA ter razmišljajo o drugih protiukrepih. Ena največjih Trumpovih tarč je tudi Evropska unija, ki z Nemčijo na čelu z ZDA dosega visoke trgovinske presežke in za številne ameriške izdelke zaračunava višje carine kot obratno.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je Trumpovo administracijo že prej posvarila pred negativnimi gospodarskimi posledicami za globalno gospodarstvo, tudi za tiste, ki zadajajo visoke carine.

»Razburkalo bo trgovinski svet, kakršnega poznamo.« Posvarila je tudi pred nižanjem gospodarske rasti in višanjem inflacije. »Evropa ni sprožila te konfrontacije,« je opozorila in dodala, da bodo, če bo potrebno, odgovorili s protiukrepi.