Možnosti za uspeh Cop29 so se bistveno zmanjšale z zmago Donalda Trumpa

Ob napovedani odsotnosti voditeljev ključnih držav se danes v prestolnici Azerbajdžana Bakuju začenja podnebna konferenca Združenih narodov, Cop29, ki bo uradno trajala do 22. novembra. Uspela bo, če se bodo države dogovorile, koliko denarja bodo na leto namenile za pomoč pri razogljičenju in prilagajanju na podnebne spremembe najrevnejšim in podnebno najbolj ranljivim državam.

Možnosti za uspeh Cop29 so se bistveno zmanjšale z zmago Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah. V njegovi kampanji so napovedali umik ZDA iz pariškega sporazuma, kar je Trump, zadrti podnebni zanikovalec, storil že v prvem predsedniškem mandatu.

Če posledice takrat niso bile hude, pa bi tokrat utegnilo biti drugače. Države bi lahko njegov zgled uporabile kot izgovor za lastno nezadostno in prepočasno podnebno ukrepanje. Do februarja prihodnje leto morajo oddati nove podnebne cilje, tako imenovane nacionalno določene prispevke oziroma načrte za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Dogovor o teh bo ključna tema podnebne konference v Braziliji (Cop30) čez leto dni.

FOTO: Alexander Nemenov/Afp

Po poročilu, ki ga je nedavno objavil sekretariat okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, trenutni podnebni načrti držav pogodbenic konvencije predvidevajo znižanje svetovnih emisij toplogrednih plinov za 2,6 odstotka glede na leto 2019. To je daleč od 43-odstotnega zmanjšanja, kot ga do leta 2030 predvideva pariški sporazum. Trenutni tempo podnebnih ukrepov pa vodi do dviga temperature za 3,1 stopinje Celzija od predindustrijske dobe še v tem stoletju, kar je daleč od omejitve na 1,5 stopinje, k čemur so se države zavezale v pariškem sporazumu, ugotavlja pred kratkim objavljeno poročilo Unepa, programa ZN za okolje.

Kaj je nov kolektivni cilj pri podnebnem financiranju?

Delegati skoraj 200 držav, podpisnic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja, se bodo pogajali o povečanju mednarodne finančne pomoči, ki jo razvite države namenijo državam v razvoju za izvajanje ukrepov blaženja podnebnih sprememb, to je zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter prilagajanja nanje in za prehod v ogljično nevtralnost. Trenutno veljaven cilj, 100 milijard dolarjev na leto, ki se izteče konec letošnjega leta, namreč ne zadošča. Poleg tega je bil prvič dosežen šele leta 2022, ko je državam uspelo zbrati okoli 116 milijard dolarjev.

Ocene, kolikšen znesek podnebnih financ bi zadoščal, se razlikujejo. Stalni odbor za finance, ki deluje v okviru konvencije ZN o spremembi podnebja, je izračunal, da bodo države v razvoju do četa 2030 za financiranje podnebnih ukrepov potrebovale 5800 milijard dolarjev. Po oceni predstavnikov Azerbajdžana, ki predsedujejo Cop29, je bolj realističen dogovor o »več sto milijardah« dolarjev. V vsakem primeru bo dogovor o končni številki, če sploh, dosežen na koncu pogajanj.

FOTO: Alexander Nemenov/Afp

Težavna bodo tudi pogajanja, kdo bo ta denar prispeval. Zdajšnje donatorke, razvite države, ki so najbolj odgovorne za posledice podnebnih sprememb (trenutno jih je okoli 40), si prizadevajo za razširitev kroga donatork, zlasti s Kitajsko in zalivskimi državami. Te države so bile leta 1992, ko je bila sprejeta okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja, ki je določila ločnico med razvitimi in manj razvitimi, del manj razvitega sveta. »Ta ločnica je v preteklih 30 letih padla, zato pričakujemo, da bo baza donatork za dosego novega finančnega cilja večja,« je pričakovanja EU in Slovenije izrazil državni sekretar na ministrstvu za podnebje, okolje in energijo Uroš Vajgl.

Čedalje toplejše morje je neskončen vir padavin

Bodo na pogajanjih obravnavali tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov?

Na lanskem podnebnem vrhu v Dubaju so države prvič dosegle dogovor o prehodu od uporabe fosilnih goriv v energetskih sistemih ter se zavezale k potrojitvi obnovljivih virov energije in podvojitvi energetske učinkovitosti. EU in Slovenija si želita »ohraniti zagon z lanske podnebne konference in ga prenesti na prihodnje leto, ki bo ključno z vidika predložitve novih podnebnih ciljev držav«, je povedala glavna slovenska podnebna pogajalka z ministrstva za okolje Tina Kobilšek.

Ob tem opozarja na ugotovitve podnebnih znanstvenikov, da se »okno doseganja cilja 1,5 stopinje Celzija iz pariškega sporazuma naglo zapira«. Letošnje leto je najverjetneje najtoplejše v zgodovini, Slovenija pa se segreva dvakrat hitreje od EU, ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja (evropska agencija za okolje). Po besedah Tine Kobilšek bi zato morali zvoniti vsi alarmi, ki opozarjajo na posledice podnebnih sprememb. Globalne emisije so lani dosegle nov rekord, od predlani so se zvišale še za dober odstotek.

Dogovor na Cop28 – uresničitev sanj fosilne industrije

Kdo se bo udeležil podnebnega vrha in kdo ne?

Podnebnim pogajanjem da zagon vrh voditeljev, ki bo potekal v torek in sredo. Na njem najvišji predstavniki držav in vlad podajo nacionalne izjave, v katerih izpostavijo prednostne naloge ter konkretne zaveze in ukrepe, ki jih sprejmejo v domači državi, med drugim tudi glede izpolnjevanja ciljev pariškega sporazuma. A tokratna udeležba voditeljev bo močno razredčena. Sodelovanje na vrhu voditeljev so za zdaj – končni seznam bo znan danes – odpovedali ameriški, kitajski, ruski, južnoafriški in brazilski predsednik (zadnji zaradi poškodbe glave) ter indijski, avstralski in kanadski premier.

Navzočnost na vrhu voditeljev so odpovedali tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se ukvarja s sestavljanjem nove komisije, nemški kancler Olaf Scholz, ki mu razpada koalicija, in francoski premier Emmanuel Macron. Medtem je premier Papue Nove Gvineje izjavil, da »ne bodo več tolerirali praznih obljub in neukrepanja«, in naznanil, da se pogajanj ne bodo udeležili, ker so »popolna izguba časa«.

Slovenija na vrhu voditeljev brez visokega predstavnika

V nasprotju s prvotnimi načrti se vrha voditeljev ne bo udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob. »Nekatere stvari, ki jih imamo doma, so pomembnejše od tega, da bi cel teden prebil v Azerbajdžanu,« je izjavil za medije ob robu začetka neformalnega zasedanja voditeljev EU o konkurenčnosti v Budimpešti.

Slovenijo bo na Cop29 predstavljala 15-članska delegacija, ki jo je imenovala vlada. V prvem tednu konference bodo v Bakuju tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, generalni direktor direktorata za podnebne politike na ministrstvu Andrej Gnezda in finančni minister Klemen Boštjančič, ki se bo udeležil tako imenovanega finančnega dneva. V drugi polovici konference, ko potekajo pogajanja na ministrski ravni, pa se bo dogodka udeležil minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer.