Španija še naprej išče pogrešane, odpravlja posledice in odkriva razsežnosti povodnji, ki je ta teden opustošila vzhodni del Iberskega polotoka in vzela najmanj 205 življenj. Žrtev bo, kakor je razumeti oblasti, najverjetneje še več, že zdaj pa je jasno, da se država spoprijema z eno od najbolj tragičnih naravnih nesreč v moderni zgodovini.

Posnetki iz zraka kažejo, da je tri dni po neurju življenje v avtonomnih skupnostih Valencia in Kastilja - La Manča še daleč od normalnosti. Naselja so prekrita s tonami blata, na ulicah in prometnicah so drug na drugem nakopičeni zveriženi avtomobili, kmetijske površine so poplavljene, pred razdejanimi stanovanji in lokali se kopiči uničeno pohištvo. Številna gospodinjstva še nimajo električne energije in pitne vode.

Več kot 90 mrtvih, v Španiji razglasili tridnevno žalovanje

Divjanje narave je povzročilo znatno škodo prav tako na transportni infrastrukturi. Preden bo promet v provinci Valencia ponovno stekel po starem, bo trajalo več mesecev, najmanj za dva tedna so ustavljene železniške povezave med Madridom in tretjim največjim mestom v državi.

Na ulicah in prometnicah so drug na drugem nakopičeni zveriženi avtomobili. FOTO: Susana Vera/Reuters

Poleg odpravljanja posledic neurja, ki je v nekaj urah ponekod prineslo s seboj letno količino padavin, ostaja prednostna naloga iskanje ljudi, za katerimi se je izgubila vsaka sled. Tudi zato se je približno 1200 pripadnikom vojaške enote za izredne razmere na terenu danes pridružilo še 500 vojakov, okrepitve so napovedane tudi za konec tedna. Ministrstvo za obrambo je med drugim aktiviralo 15 helikopterjev, 18 brezpilotnih letal in 50 psov za iskanje pogrešanih.

Kljub temu v nekaterih najbolj prizadetih krajih opozarjajo, da so oblasti pozabile nanje. Primanjkovalo naj bi vode, hrane, ponekod tudi zdravil. Posebno ranljivi so otroci, bolni in starejši. Na dela prost dan je danes rojakom ponudilo roko na tisoče prostovoljcev, izrazi podpore in nabirke prihajajo domala z vseh koncev države, a ovira ponekod ostaja distribucija. Španiji so ponudili pomoč tudi članice EU in Bruselj.

Pretresljiva pričevanja

Razmere so najbolj zaostrene v avtonomni skupnosti Valencia, od koder poročajo o 202 žrtvah. Koliko je še pogrešanih, ni znano. Medije polnijo apokaliptični posnetki in pretresljiva pričevanja prebivalcev, ki so od blizu spremljali, kako je povodenj spreminjala podobo mest in vasi.

»V le nekaj urah so bili pritlična stanovanja in lokali skoraj v celoti zaliti. Pod mojim balkonom v prvem nadstropju se je oblikovala reka, ki je odnašala avtomobile. Bilo je zelo travmatično,« je v pogovoru za Delo kritične trenutke torkovega neurja opisal 33-letni Paul Juniors Rios Meza iz Alfafarja, predmestja Valencie. Kot je dejal, je bil, ko je videl, da je začelo poplavljati, tik pred tem, da bo premaknil na varno avtomobil. »Na srečo sem si premislil. Danes mi je jasno, da bi me kakor številne druge ta odločitev stala življenje,« je poudaril. »Vozilo je bolj ali manj uničeno, sem pa ostal živ.«

Na dela prost dan je danes rojakom ponudilo roko na tisoče prostovoljcev FOTO: Eva Manez/Reuters

Na zemljevidu groze, ki ga je izrisalo neurje, izstopa Paiporta blizu Alfafarja, kjer je izgubilo življenje najmanj 62 ljudi, med njimi šest starostnikov v tamkajšnjem domu za ostarele. Vdor vode je oskrbovance, mnogi izmed njih so bili na invalidskem vozičku, presenetil med večerjo. V tekmi s časom in naraslo vodo so jih zaposleni selili v višja nadstropja. Rešili so jih več kot sto, kljub požrtvovalnosti je bila kataklizma za šest varovancev usodna.

»Situacija je katastrofalna,« je dejala županja Paiporte Maribel Albalat, ki ne more dojeti razsežnosti nesreče, še zlasti zato, ker v mestu s 27.000 prebivalci pred tem niso imeli težav s povodnijo. »Mnogi [preminuli] so živeli v pritličju. Ker ta prej niso bila poplavljena, jih niso zapustili. Drugi so bili v lokalih in trgovinah, katerih vhode so zablokirali avtomobili, ki jih je nanesla voda, tretji so iz garaž reševali svoja vozila in zaradi narasle vode niso mogli priti do izhoda,« je opisala tragedijo za agencijo Efe.

FOTO: Nacho Doce/Reuters

Kritike zaradi obveščanja

Vse pogostejša so tudi vprašanja, ali bi lahko preprečili črno statistiko. Prebivalci prizadetih območij opozarjajo, da o nevarnosti niso bili pravočasno obveščeni. Navajajo, da so alarm civilne zaščite, naj se ne podajo na pot, na mobilni telefon dobili, ko je že dalj časa deževalo. »Obvestilo je prišlo dvanajst ur prepozno,« je za Delo razmišljal Luka Jurkin, Slovenec, ki živi v Valencii že več let. Sam je bil takrat na varnem doma, številni pa niso imeli sreče. »Moj prijatelj je bil vso noč ujet v avtomobilu, okrog njega pa je naraščala voda.«