Najhuje je za nami, ne vidimo le luči na koncu predora, pač pa tudi njegov konec, je včeraj dejal španski predsednik vlade
Pedro Sánchez. Ob tem je za julij napovedal ponoven zagon turizma, že prej – 8. junija – pa se ob praznih tribunah vrača tudi španska nogometna liga.
Španija se je v nasprotju z Italijo in še nekaterimi drugimi državami, ki jih je pandemija najbolj prizadela, odločila za previdnejše in posledično tudi dražje rahljanje ukrepov. Pot v »novo normalnost« poteka v več stopnjah in hitrostih glede na regionalne epidemiološke razmere. Medtem ko je dobršen del Špancev že občutil sproščanje ene najrestriktivnejših evropskih karanten, v prvo od treh faz odpravljanja omejitev jutri med zadnjimi vstopata še Madrid in Barcelona. Ta faza med drugim dovoljuje stike v skupinah do deset ljudi, odprtje teras in vrtov, obiskovalce pa lahko v omejenem obsegu ponovno sprejemajo kina, gledališča in muzeji ter trgovine, manjše od 400 kvadratnih metrov, kamor lahko kupci vstopajo brez predhodne napovedi.
»Počutim se, kot da bi znova pridobila del svobode,« je prehod v prvo fazo za
Delo komentirala
Sonia Díaz Baños, ki je zadnjih deset tednov preživela v svojem madridskem stanovanju brez osebnega stika z družino in prijatelji. »Seznam dovoljenih aktivnosti je daljši, a pogrešam natančnejše informacije, kaj lahko počnemo in česa ne,« je poudarila 46-letna grafična oblikovalka, ki se boji, da bodo mnogi rahljanje ukrepov vzeli preveč lahkomiselno in da bo nov val okužb izničil trud zadnjih mesecev.
Zaradi novega koronavirusa je v Španiji umrlo že več kot 28.750 ljudi. Pedro Sánchez je v njihov spomin z jutrišnjim dnem razglasil desetdnevno žalovanje. Foto: AFP
Tuji gostje julija
Vsaj delno pa si je lahko oddahnil tudi močno prizadet španski turistični sektor, ki ustvari dobrih 12 odstotkov BDP in zaposluje več kot poltretji milijon ljudi, potem ko je Sánchez razblinil strahove, da letošnje poletne sezone ne bo. Druga najbolj obiskana država na svetu naj bi namreč ob upoštevanju ustreznih varnostnih protokolov tuje obiskovalce znova začela sprejemati julija. »Španija potrebuje turizem, turizem pa potrebuje varnost. /.../ Zagotovili bomo, da gostje ne bodo ogroženi in da ne bodo ogrožali drugih,« je dejal premier.
Podrobnosti in časovnice ni razkril, bo pa, kot so zapisali v
El Paísu, turistično odpiranje najverjetneje temeljilo na dvostranskih dogovorih s posameznimi državami. Sánchez je v nagovoru turistično industrijo še pozval, naj se začne čim prej pripravljati na sezono in prve goste, Špance pa spodbudil, naj letos počitnice načrtujejo doma.
Druga najbolj obiskana država na svetu naj bi namreč ob upoštevanju ustreznih varnostnih protokolov tuje obiskovalce znova začela sprejemati julija. Foto: Lluis Gene/Afp
Protesti skrajne desnice
Največja kriza v zgodovini demokratične Španije je sicer še okrepila polarizacijo med obema političnima blokoma pa tudi med nekaterimi regijami in centralno vlado. Medtem ko je manjšinska koalicijska vlada Pedra Sáncheza primorana iskati zavezništva in je ob vsakem podaljšanju izrednih razmer zaradi pandemije v parlamentu soočena s svojo šibkostjo, desnica zaostruje diskurz. Pod patronatom radikalno desne stranke Vox se je na sobotnih protestih v središču Madrida in drugih mestih kljub karanteni zbralo več tisoč ljudi. V avtomobilih in na motorjih so ob poplavi španskih zastav zahtevali odstop najbolj leve vlade v zadnjih 40 letih in izrazili nasprotovanje restriktivnim ukrepom, ki dušijo ekonomijo.
Približno šest tisoč avtomobilov in motornih koles je včeraj zasedlo središče Madrida na protestih skrajne desnice. Foto: Reuters
Protesti proti vladi se vrstijo že nekaj tednov. Ker so svoje nestrinjanje prvi izrazili v eni bolj konservativnih in premožnejših madridskih četrti Salamanca, so jih nekateri označili za »protest enega odstotka«. »Lahko rečemo, da gre za protestnike s skrajne desnice, španske nacionaliste, nasprotnike [skrajno leve] Unidas Podemos ter volivce, ki so zelo kritični in nezaupljivi do sistema, zaradi česar so tudi bolj nagnjeni k teorijam zarote,« je za
Delo ocenil
Pablo Simón, politolog z univerze Carlosa III. Sam se izogiba oznaki, da gre za gibanje »enega odstotka«, in vendar opozarja, da med protestniki ni veliko tistih, ki bi jih kriza najhuje prizadela. Prav tako zavrača primerjave z gibanjem
indignadosov 15-M iz prejšnje krize, saj da je bilo to bistveno bolj »transverzalno« in ni imelo tako intenzivnih vezi s političnimi strankami.
Komentarji