Težave španske »corone«

Medtem ko je pandemija novega koronavirusa paralizirala vse ravni življenja v Evropi in iz dneva v dan zahteva večji davek, se španska corona (monarhija) še naprej pogreza v škandale. Iz Zarzuele, kraljeve palače, so včeraj zvečer sporočili, da se kralj Filip VI. odpoveduje očetovi dediščini, zaslužni kralj Juan Carlos pa zaradi svojih vse prej kot zglednih potez ne bo več prejemal letnega proračunskega prispevka v višini nekaj več kot 194.000 evrov.

Ostro distanciranje Filipa VI. od 82-letnega očeta, ki je bil na čelu Španije skoraj štiri desetletja, je posledica medijskih razkritij, da je Juan Carlos pred leti na račun v Švici prejel nakazilo pokojnega savdskega kralja Abdulaha bin Abdul Aziza al Savda​ v višini 100 milijonov dolarjev. Po nekaterih navedbah naj bi to bila provizija, povezana z gradnjo hitre železnice med Medino in Meko, pri kateri je sodeloval konzorcij španskih podjetij. Z omenjenega računa naj bi monarh izvedel tudi več transakcij, med drugim 65 milijonov evrov vredno »darilo« na račun takratne ljubimke Corinne Larsen na Bahamskih otokih. Med upravičenci do denarja iz spornih računov naj bi bil po poročanju britanskega Telegrapha tudi Filip VI., kar so v Zarzueli zanikali.
 

»Požarni zid«

Kraljeva družina je v sporočilu za javnost spomnila, da je Filip VI. ob prevzemu funkcije junija 2014 poudaril, da mora monarhija ohraniti ugled in zavezanost poštenemu in transparentnemu delovanju. Prav ta načela naj bi 52-letnega državnika privedla do odločitve o odpovedi morebitni očetovi dediščini in tega, da zaslužni kralj, ki ga mnogi spoštujejo kot ključnega akterja tranzicije, drugi pa v njem vidijo ostanek nekdanjega režima, ne bo več prejemal proračunskega denarja.



»Filip VI. je vzpostavil požarni zid s tem, ko je očeta izključil iz kraljeve družine,« je za Delo komentiral dogajanje politolog Pablo Simón z madridske univerze Carlosa III. Prepričan je, da je to še en velik udarec za verodostojnost španske monarhije, ki je hkrati vrgel slabo luč na druge akterje: predvsem na novinarski, politični, ne nazadnje tudi institucionalni nadzor kraljevine, saj po Simónovih besedah ni mogoče, da zadnjih 40 let nihče ni vedel za kraljeve koruptivne rabote. »Monarhiji so spregledali dejanja, ki ne spadajo v demokracijo.«
 

Od slonov v Bocvani do zeta

In vendar kljub medijski, politični in pravosodni selektivni slepoti nekateri ekscesi Juana Carlos in šibkost njegovega značaja niso ostali neopaženi. Med najrazvpitejšimi sta gotovo njegov lov na slone v Bocvani na vrhuncu največje gospodarske krize od začetka španske demokracije ter zloraba javnega denarja kraljevega zeta in nekdanjega rokometaša Iñakija Urdangarina. »Seveda je to prizadelo celotno monarhijo in diskreditiralo institucijo, ki že tako izgublja podporo,« je jasen Simón. Po navedbah spletnega portala El Confidencial se je lani ob peti obletnici vladanja Filipa VI. strinjalo z monarhično ureditvijo 50,8-odstotka vprašanih, da bi raje imeli republiko, pa je odgovorilo 46,1 odstotka sodelujočih v anketi.



Državni center za sociološke raziskave že nekaj let ne izvaja raziskav merjenja naklonjenosti monarhiji, kar bi po mnenju nekaterih lahko potrdilo tezo, da vse manj Špancev zaupa tej vrhovni instituciji. »Nimamo verodostojnih informacij o tem, koliko državljanov jo podpira,« je poudaril Simón. »Gotovo pa vemo, da je kralj figura, ki razdvaja; od govora o katalonskih težnjah po neodvisnosti [oktobra 2017, v katerem ni obsodil vladnega nasilja] je slabo zapisan pri levici in independentistih. Povsem verjetno je, da podobno razmišljajo tudi njihovi volivci.« Sogovornik je poleg regionalne in politične razdeljenosti opozoril tudi na generacijski razkorak v odnosu do monarhije: če generacije srednjih let in starejše v kraljevi družini še naprej vidijo pomemben simbol in branik kohezije, je mladim bližje republikanska ureditev. »Na podlagi tega lahko sklepamo, da je danes podpora monarhiji precej nižja kot denimo pred desetimi leti,« je izpostavill Simón.