Sovražni plemeni Trumpove Amerike

New York – V ZDA še vedno preštevajo glasovnice, toda večina rezultatov je jasnih. Washington je postal še bolj zapleteno mesto, v katerem se bo predsednik države spopadal s poslansko večino, ki ga želi čim prej izgnati iz Bele hiše. Hkrati ima v senatu večino, ki zagotavlja udobna potrjevanja njegovih kandidatov in preoblikovanje institucij, kot je sodstvo.

 

Visoka udeležba je prinesla modri in rdeči val

Volilni analitiki so bili pred glasovanjem zelo previdni pri razlaganju rezultatov anket, previdnost se je izkazala za modro. Po oceni New York Timesa je na volišče prišlo okoli 118 milijonov Američanov, kar je slaba polovica in zelo dober odziv za vmesne volitve (leta 2014 jih je volilo le 83 milijonov). Demokratska strategija nagovarjanja žensk, manjšin in mladih je bila uspešna, predvsem v predmestjih so bili priča rekordnemu odzivu.

Toda Donald Trump je v zadnjih tednih vmesne volitve spretno presukal v boj za senat. Uspešna je bila tudi republikanska strategija nagovarjanja belcev, moških in podeželja, prinesla je prav tako rekordno udeležbo (za vmesne volitve) na konservativnem podeželju, v tako imenovani Trumpovi deželi. Republikanski analitik Frank Luntz govori o »skritih Trumpovih volivcih«, dveh ali treh odstotkih volilnega telesa, ki ne želijo sodelovati v anketah, saj jih vidi kot »orodje elit za nadzor nad njimi«.

Hkrati je bil modri val demokratov precej manj silen in enoten, kot so ga napovedovale ankete. To pomeni, da imajo strokovnjaki še vedno težave z razumevanjem države. Po besedah demokratskega stratega Davida Axelroda bomo »priča novega samoizpraševanja med anketarji, kako natančneje izmeriti volilno razpoloženje«.
 

Poslanska zmaga demokratov pomeni hude težave za Belo hišo

Do konca redakcije so demokrati imeli 222 sedežev v poslanskem domu kongresa, štiri več od 218, ki zagotavljajo večino. Čeprav so še vedno preštevali glasovnice za 19 volilnih okrožij, je bilo jasno, da so republikanci izgubili najmanj 26 sedežev in se bo veliko njihovih poslancev moralo navaditi na novo vlogo manjšine. Demokratski uspeh ni presenetljiv, izgubljena poslanska mesta so običajen pojav vmesnih volitev za stranko, ki ima predsednika. Toda hkrati je to najjasnejši preizkus njegove priljubljenosti, saj volivci odločajo o vseh poslancih.

Po novem letu, ko bo začel delovati novi kongres, lahko člani vlade pričakujejo serijo sodnih pozivov za pričanje pred kongresom. Splošno mnenje je, da Bela hiša ni pripravljena na takšen napad.

Najverjetnejša predsednica poslancev, demokratka Nancy Pelosi, je že napovedala, da so volitve »okrepile zdravje demokracije in obnovile ustavni nadzor nad vlado«. Kar prevedeno pomeni slovo od spornih politik predsednika. Tako Trump kot Pelosijeva sta govorila o sodelovanju, nad njima pa je visela senca pričakovanih ostrih spopadov, s katerim bosta obe strani pripravljali podlago za predsedniške volitve leta 2020. Demokrati zasebno trdijo, da bi lahko bili prihodnje leto priča tudi sprožitvi postopka za odstavitev predsednika.
 

Senat bo Trumpov okop pred napadi levice

Takšne grožnje levice bodo trčile v predsednikov obrambni zid, republikanci so ne samo obranili večino v senatu, pač pa osvojili najmanj dva sedeža, verjetno bodo na koncu imeli tri dodatne senatorje (zdaj imajo demokrati 46 senatorjev, republikanci 51, trije še niso potrjeni).



Za demokrate je boleča verjetna izguba Floride, zelo pomembne za predsedniške volitve. Desnica se je izognila sramoti v rdečem Teksasu, kjer je progresivni Beto O'Rourke zbral rekordno število majhnih donacij iz vseh ZDA, a na koncu tesno izgubil. Kot nova ikona levice pa že sproža ugibanja o morebitni predsedniški kandidaturi. Republikanci so imeli v senatu precej lažje delo, saj je bilo od 34 kandidatov le devet iz njihovih vrst, veliko demokratov pa je prihajalo iz držav, kjer je Trump na volitvah zmagal. Ta je svojo tamkajšnjo priljubljenost izrabil za številna zborovanja, velik vpliv na izide je imelo ostro demokratsko nasprotovanje potrditvi Bretta Kavanaugha za vrhovnega sodnika.

Konservativni volivci so ga razumeli kot umazan napad, od petih demokratskih senatorjev z najbolj majavimi stolčki so štirje glasovali proti njemu in vsi štirje volitve izgubili. Peti, Joe Manchin iz Zahodne Virginije je sodnika potrdil in bo še šest let senator. Predsednik se je na razburljivi tiskovni konferenci, kjer se je ostro prepiral z novinarji, hkrati pohvalil, da je izgnal dva zmerna republikanska senatorja, »upokojil sem Boba Corkerja, ni več Jeffa Flaka, še enega lepotca ...«