Avstrija je bila ena od »varčnih« držav, ki je nasprotovala francosko-nemškemu predlogu programa pomoči okrevanju najbolj prizadetih članic,  ampak je zahtevala posojila, kritični pa so tudi v višegrajski četverici, v kateri je poleg danes na Dunaj povabljenih avstrijskih vzhodnih sosed še Poljska.



Preberite še: Avstrijci z vojsko branijo svoj turizem

»Skupaj hočemo poslati znamenje, da moramo biti pravični. Izogniti se moramo temu, da bi imela neka južnoevropska država, ki ima približno enako število prebivalstva in bolj ali manj isti BDP na prebivalca, od programa več koristi kakor kakšna država v Srednji Evropi,« je konec prejšnjega tedna slovaški premier Igor Matovič povzel skupno stališče višegrajske četverice.

Slovenija ima edina drugačno mnenje med državami, ki so jih danes zunanji ministri predstavljali v avstrijski prestolnici. Slovenski minister Logar se je v današnjem pogovoru za avstrijski časnik Presse zavel za solidarnostni pristop. »Ta kriza nas je vse nas nepričakovano napadla, ampak vsi nismo bili na enakih izhodiščnih položajih. Bilo bi nesolidarno in nepravično, če bi bile nekatere države, ki so bile že prej na slabšem, po krizi še v slabšem položaju,« je povedal prvi mož slovenske diplomacije. Po njegovih besedah bi morali za okrevanje zagotoviti dovolj denarja, saj ne bi smeli ponoviti napake iz časa finančne krize, ki je trajala dlje prav zato, ker so ponekod za »ozdravitev« namenili premalo sredstev.

Preberite še: Leto monologa sosedov

Tudi Češka se je znašla v mednarodnih primerjavah. Ima nekaj več prebivalcev kot Švedska, kjer so bili zelo »liberalni« v spopadu s pandemijo, a na Češkem je zaradi koronavirusa umrlo 330, na Švedskem pa 4891 ljudi. Obe državi, ki sta bili nekoč del Češkoslovaške, sta uvedli zelo stroge omejitve gibanja in druženja, še preden sta imeli prvi smrtni primer. Medtem ko je moralo umreti 359 Britancev, da je London končno uvedel stroge omejitve gibanja, je bilo prebivalstvo na Češkem že šest dni v karanteni, ko je koronavirus terjal prvo žrtev.

Tudi slovenski zunanji minister je za Presse poudaril, da je Slovenija imela nižjo stopnjo okuženosti kakor njena severna soseda, zato v Ljubljani niso razumeli, zakaj je Dunaj tako okleval pri odpiranju svoje južne meje. A Logar se je izognil odgovoru na vprašanje, ali tako kot govornik njegovega ministrstva meni, da je Avstrija hotela zadržati svoje ljudi doma, ker je hotela najprej napolniti domače hotele, preden bi odprla meje proti Jadranskemu morju. »Na koncu smo našli način za uspešno sodelovanje,« je diplomatsko odgovoril.