Madžarska zakonodaja o kriminalizaciji pomoči prosilcem za azil, poimenovana »Stop Soros«, je v nasprotju z evropskim pravom, je razsodilo sodišče EU.    

Zakon iz leta 2018 predvideva kazni za aktiviste in sodelavce nevladnih organizacij, če pomagajo prosilcem, ki po madžarski zakonodaji niso upravičeni do zaščite. Vladajoči na Madžarskem te aktivnosti povezujejo z ameriškim milijarderjem Georgom Sorosem, ki po njihovi teoriji zarote poskuša pripeljati množice migrantov v Evropo.

Po madžarski zakonodaji prošnja ni dopustna, če je prosilec prišel prek države, v kateri ni izpostavljen preganjanju, tveganju resne škode ali mu je zagotovljena zadostna raven zaščite. To bi v madžarskem primeru zadevalo prosilce, ki bi, denimo, prišli prek Srbije. Kaznivo je omogočanje začetka azilnega postopka ali zagotovitev materialnih sredstev zanj. Ti, ki pomagajo prosilcem, po razlagi madžarske vlade omogočajo nezakonite migracije. Zanje je zagrožena kazen do enega leta zapora.

Konservativni odgovor na Viktorja Orbána

Madžarski nevladniki so zakonodajo videli predvsem kot sredstvo oblasti za pritisk nanje in njihovo delo. Po mnenju evropske komisije je zakonodaja že tako v nasprotju s pravom EU in zato dodaten razlog za nedopustnost prošenj za mednarodno zaščito poleg tistih, ki so našteti na izčrpnem seznamu direktive o postopku za mednarodno zaščito.

Ameriškega milijarderja po rodu iz Madžarske Georga Sorosa vlada v Budimpešti obtožuje, da želi v Evropo pripeljati množico migrantov. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters

Sodišče je ugotovilo, da kriminalizacija pomoči pomeni omejitev pravic o postopkih za mednarodno zaščito. Pritrdilo je tudi oceni evropske komisije, da je madžarska ureditev, po kateri je prošnja za azil nedopustna, če je prosilec vstopil skozi državo, kot je Srbija, v nasprotju s pravom EU.   

Evropska komisija je prejšnji teden zahtevala globo za Madžarsko, ker ta ni izpolnila sodbe o neskladnosti »tranzitnih območij« za prosilce za azil na meji s Srbijo, v katerih niso imeli zagotovljenih temeljnih pravic.