Senilna starka je v očeh Balkancev politični palček

Zaostrovanje odnosov na Balkanu sledi logiki nove svetovne ureditve, kakor si jo zamišljata Donald Trump in Vladimir Putin, ne Združeni narodi ali Evropska unija. V varnostnem pogledu so še vedno sod smodnika Bosna in Hercegovina, Srbija in Kosovo.

Na obrobju Evrope se oblikujejo nova interesna območja. Črna gora je postala članica Nata, kljub poskusu državnega udara, ki sta ga domnevno podprla Beograd in Moskva. Naslednja naj bi bila na vrsti Makedonija, čeprav tudi njenemu članstvu v zavezništvu nasprotuje Rusija, ki napoveduje protiukrepe.

BiH je dobila zeleno luč za aktiviranje akcijskega načrta za članstvo v Natu. Ta naj bi pozitivno vplival tudi na proces približevanja EU. Namesto preboja se bo verjetno vse skupaj izrodilo v farso, ker članstvu BiH v Natu nasprotuje vrh Republike Srbske. Srbski člani komisije za integracijo BiH v Nato bojkotirajo sprejetje reform, potrebnih za aktiviranje načrta.

Širitveni projekt v slepi ulici

Carinska vojna in vzpostavitev kosovske vojske sta korak k popolni ločitvi Kosova od Srbije. Rožljanje z orožjem je pokazalo tudi na slabosti EU in ZN. Varnostni svet ZN ni sprejel nobene odločitve o kosovski vojski, kar je bilo pričakovano zaradi pravice do veta ZDA, Francije in Velike Britanije na eni strani ter Rusije in Kitajske na drugi.

Ker skuša Bruselj uravnotežiti interese članic, ne zmore presekati kosovskega gordijskega vozla, kam vodi zaostrovanje odnosov med Beogradom in Prištino, pa je še neznanka. Če je nerešen problem kjerkoli v regiji, je ogrožena perspektiva vseh. EU v regiji ni izgubila le simpatij, temveč tudi avtoriteto, evropska perspektiva Balkana pa je vse bolj obrobnega pomena. Senilna starka je v očeh Balkancev gospodarski velikan in politični palček. Nasprotovanje evropskim povezam se je v regiji posledično povečalo.

Balkanski voditelji so že zdavnaj spoznali, da je širitveni projekt zašel v slepo ulico. Zato krepijo lastno moč, za nacionalne, gospodarske in varnostne interese pa jim je malo mar.

Kosovsko vprašanje v Beli hiši

Bruselj je prepustil starodavno evropsko regijo samo sebi in drugim vplivnim silam. Nastalo praznino bo nemara zapolnil ameriški predsednik Donald Trump, ki je poklical kosovskega in srbskega predsednika, Hashima Thaçija in Aleksandra Vučića, v Belo hišo, da skupaj proslavijo zgodovinski sporazum, kljub temu da Beograd in Priština nista blizu niti konstruktivnemu dialogu, kaj šele končnemu sporazumu.

Če zanemarimo nerešeno kosovsko vprašanje in zanikanje genocida v Srebrenici, ki sta glavni oviri na evropski poti Srbije, bodo morale srbske oblasti okrepiti reformna prizadevanja pri vladavini prava, zagotoviti svobodo medijev, okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Srbija bo prav tako morala biti prej ali slej bolj usklajena z zunanjo in varnostno politiko EU, tudi ko gre za Rusijo in Združene narode.

Da bi se Kosovo, ki se spoprijema z enakimi slabostmi kot Srbija, približalo EU, je poleg normalizacije odnosov s Srbijo nujna liberalizacija vizumskega režima. Ne zadostuje pa, da je Priština izpolnila referenčna merila za vizumsko liberalizacijo, temveč mora odpraviti tudi pretirane ukrepe, kot je bila uvedba stoodstotnih carin na blago iz Srbije in BiH. Prištino ovira na evropski poti tudi dejstvo, da pet držav članic EU še vedno ni priznalo neodvisnosti Kosova.

Pozitivni signal za ves Balkan

Preboj je dosegla le Makedonija, ki se je sporazumela z Grčijo, da se bo država poslej uradno imenovala Republika Severna Makedonija, kar bi lahko pripeljalo do rešitve vsaj ene dolgoletne krize v regiji. Sporazum je poslal močno potreben pozitiven signal celotni regiji, da stabilnost in sprava nista misija nemogoče.



V Skopju se je končala zadnja faza postopka ustavnih sprememb, ki so potrebne za uveljavitev dogovora z Atenami. Spremembe makedonske ustave, če bo vlada premiera Zorana Zaeva zanje zagotovila potrebno dvotretjinsko parlamentarno večino, bodo začele veljati, ko bo dogovor ratificiral grški parlament. Ta naj bi sočasno ratificiral protokol o vstopu Makedonije v zvezo Nato.

Ker sta Beograd in Priština preigravala tudi scenarij zamenjave ozemelj, se mnogi v Makedoniji in BiH bojijo verižne reakcije, ki bi pripeljala do ločitve albanskega dela Makedonije ali odcepitve Republike Srbske v BiH. To ni sprožilo alarma le v sosednjih državah, temveč tudi v nekaterih zahodnih prestolnicah. Če nekateri politiki, kot je na primer predsedujoči predsedstvu BiH Milorad Dodik, zagovarjajo secesijo, to še ne pomeni, da se bo učinek domin dejansko zgodil.

Priznanje etničnega čiščenja

Ključni problem BiH, kjer po volitvah še niso vzpostavili organov oblasti, je še naprej nefunkcionalnost države. Državna volilna komisija je odločila, da bodo iz vsakega izmed desetih kantonov v Federaciji BiH delegirali vsaj po enega izvoljenega pripadnika vsakega od treh konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Hrvatov in Srbov, na podlagi popisa prebivalstva iz leta 2013, in ne popisa iz leta 1991, kot to določa daytonski mirovni sporazum. Po oceni več političnih strank gre za priznanje rezultatov etničnega čiščenja in za brutalno kršitev ustave BiH. Država je še daleč od EU tudi zaradi odkritega vmešavanja Hrvaške v njene notranje zadeve.

Čeprav je Črna gora novi paradni konj širitvenega procesa, se še vedno spopada s problemi vladavine prava, medijske svobode, korupcije, pranja denarja, organiziranega kriminala in z njim povezanega nasilja. Če bo poleg teh težav rešila tudi vse mejne spore s sosedami, bi lahko bila do leta 2025 pripravljena na članstvo v EU.

Albanija naj bi začela pogajanja o pridružitvi EU sredi prihodnjega leta. Njeni največji problemi so visoka stopnja korupcije, neučinkovit sodni sistem, pomanjkljivosti v vladavini prava in nepraktični regulativni postopki. Državo že ves mesec pretresajo mirni protesti študentov, ki obmetavajo parlament z jajci in zavračajo sodelovanje s političnimi strankami. Čeprav ni mrtvih in ranjenih, tako množičnih protestov ni bilo že 28 let. Čestitke za božične in novoletne praznike v obliki jajc je opozicija, ki se je po pol leta bojkota vrnila v parlament, namenila tudi premieru Ediju Rami.