Priložnost za BiH bi lahko bila hitro zamujena

Čeprav je BiH dobila zeleno luč za aktiviranje akcijskega načrta za članstvo v Natu, je malo možnosti, da bo odločitev zunanjih ministrov članic zveze Nato pozitivno vplivala na proces približevanja EU. Namesto preboja bi se lahko vse skupaj izrodilo v farso, saj članstvu BiH v Natu nasprotuje vrh Republike Srbske.

Nato je ponudil roko BiH, da bi spodbudil etnokratske klane v državi k razumnemu ukvarjanju s politiko. Ker je bil pogoj za sodelovanje BiH v akcijskem načrtu za članstvo (Map) v zavezništvu rešitev vprašanja vojaškega premoženja v BiH, ki še ni izpolnjen, so se do zadnjega lomila kopja, ali naj BiH prižgejo zeleno luč.

Perspektiva varnostnega dežnika

Čeprav oblasti Republike Srbske že osem let ne dovolijo vknjižiti vojaških nepremičnin na svojem ozemlju na obrambno ministrstvo BiH, se je zveza Nato odločila za protekcijo in ta pogoj ublažila. Zunanji ministri članic pričakujejo, da se bo proces končal v prihodnjih letih. Priložnost za BiH je lahko zamujena zaradi nasprotovanja Banjaluke.

Populistični krogi v Sarajevu razlagajo pripravljenost Nata sprejeti prvi letni nacionalni program reform BiH v okviru Mapa kot zgodovinski korak države na njeni čezatlantski poti. Program vključuje praktične ukrepe, ki pokrivajo zahtevane politične, gospodarske in obrambne reforme. Res je tudi, da odpira vrata h ključnim pogajanjem za članstvo, vendar je od papirne odločitve do izpolnitve konkretnih pogojev dolga in težka pot.

V BiH oblast upa, da bo nekdo drug namesto nje opravil najtežje delo. Ker je to priljubljen diskurz domačih politikov, bodo Natovi vojaki tako kot preteklega četrt stoletja še dolgo skrbeli za mir v hiši. Država je sicer že pred 12 leti s Srbijo in Črno goro pristopila k partnerstvu za mir, vendar Nato v primeru napada na državo podpisnico nima obrambne vloge.

Perspektivo varnostnega dežnika Nata odpira šele Map, ki je najhitrejša pot od partnerstva za mir k polnopravnemu članstvu. Tudi če bi Nato ocenil, da je BiH vojaško, politično in institucionalno dovolj zrela, to še ne bi pomenilo, da bo postala članica Nata. Glavno besedo bodo imele države članice, sprejem v Nato pa je politika in vprašanje trenutnega spleta okoliščin.

Republika Srbska bo sledila Srbiji

Politiki tudi prepričujejo domačo javnost, da sta to dve vzporedni progi od Sarajeva do Bruslja, ker članstvo v Natu vodi v EU. Da ni nujno tako, dokazujeta primera Avstrije, ki ni članica zavezništva, v EU pa je od leta 1995, in Norveške, ki je članica Nata, čeprav se ni pridružila EU. Kakorkoli že, letni nacionalni program reform BiH mora najprej sprejeti svet ministrov, ki je skupna izvršna oblast obeh entitet, tako Republike Srbske kot Federacije BiH, potrditi pa ga mora predsedstvo BiH kot vrhovni poveljnik. To je le eden izmed absurdov v procesu odločanja v BiH, ker minimalizira vlogo parlamentarne skupščine BiH.

Razlogov za dvom o uspehu je več. Prvi je v dejstvu, da članstvu BiH v Natu nasprotuje predsedujoči predsedstvu BiH Milorad Dodik. Ta je poudaril, da ne namerava sodelovati v ničemer, kar bi lahko privedlo do članstva države v zavezništvu. V srbski entiteti so odločeni, da bodo dosledno sledili resoluciji narodne skupščine Republike Srbske o vojaški nevtralnosti. Drugi razlog je nerešeno vprašanje vojaških nepremičnin. Dodik pravi, da od Republike Srbske zahtevajo, naj vse vojašnice preda v upravo BiH, drugje pa je vojska v vojašnicah, ki so v lasti lokalnih skupnosti, pa iz tega nihče ne dela drame.

Dodik ima formalno možnost, da celoten proces ustavi za štiri leta. Dokler bo Srbija proti vstopu v Natu, bo članstvu na vse načine nasprotovala tudi Republika Srbska, je poudaril pred prevzemom funkcije. Če se bo pokazalo, da je forma glavno orodje, s katerim naj bi Zahod zgradil potresno odporno hišo, iz Mapa in evroatlantskih povezav BiH ne bo nič. Država bo še naprej polprotektorat, Nato in Eufor pa bosta varovala majavo in neživljenjsko ustavno ureditev, ki jo je ustoličil daytonski mirovni sporazum.