Samo z drugo nalepko iz kisa še ne narediš vina

Na predsedniških volitvah v ­Severni Makedoniji, ki bodo 21. aprila, se bodo pomerili trije­ kandidati. Vladajoči socialdemokratska zveza SDSM in albanska stranka DUI sta poslali v boj Steva Pendarovskega, kandidatka opozicijske VMRO-DPMNE je Gordana Siljanovska Davkova, manjši albanski stranki Zveza za Albance in Besa pa kandidirata Blerima Reko. Po mnenju opazovalcev se bosta v drugi krog, 5. maja, uvrstila Pendarovski in Gordana Siljanovska Davkova.

Univerzitetni profesorici ustavnega prava Gordani Siljanovski Davkovi nasprotniki očitajo, da je molčala in gledala stran, ko je bila na oblasti sedanja največja opozicijska stranka, medtem ko je veliko ljudi komaj preživelo.

 

Zakaj ste se odločili za kandidaturo na predsedniških volitvah?

Po krajši izkušnji v vladi kot ministrica brez listnice (1992–1994) sem mislila, da se ne bom nikoli več ukvarjala s politiko. Toda stvari so se spremenile. Država je v takšni krizi, da intelektualec ne more stati ob strani. Spoznala sem, da sem doslej uporabila vse možne načine kritičnega delovanja z neodvisne in akademske pozicije, a to ni obrodilo sadov. Na pobudo več deset kolegov profesorjev sem se odločila za kandidaturo. Predvsem zaradi tega, ker predsedniška funkcija jamči neodvisno opravljanje funkcije v odnosu do strankarskih centrov moči. Makedonskemu sistemu manjka dosledno izvajanje delitve oblasti. Kot profesorica ustavnega prava to zelo dobro razumem.

 

Provladne strukture poskušajo prevaliti na vaša ramena vse grehe stranke VMRO-DPMNE. Vam podpora največje opozicijske stranke ne prinaša več škode kot koristi?

Zavedam se hipoteke stranke, ki me je predlagala, toda politika je umetnost možnega. Nekateri kolegi so v preteklosti poskušali neodvisno kandidirati, toda sistem je postavljen tako, da to onemogoča. Trenutno je oblast v rokah Zaeva, sebe pa vidim v opozicijskem bloku, ki si ga prizadevam še razširiti in pritegniti vse razočarane in nezadovoljne državljane.

 

Ali sedanja oblast deluje skladno s sloganom 'Ni pravice, ni miru'?

Ta slogan zdaj zveni kot posmeh idealom, s katerimi je prišla na oblast ta elita. Zlasti zato, ker od vladavine prava ni ostalo nič. Po sprejetju tako imenovanega prespanskega sporazuma ni niti ene ustavne, pravne ali delovne norme, ki ni bila prekršena. Izpeljana je bila selektivna amnestija, da bi oblast zagotovila dvotretjinsko večino za spremembo ustave. Spremenili so kazenski zakonik, da bi lahko oprostili nekatere poslance, vpletene v nasilje v parlamentu 27. aprila 2017, ki so prišli na glasovanje neposredno iz pripora. Poleg tega ne mine dan brez škandalov in primerov politične korupcije, nepotizma, zlorabe oblasti na račun državljanov in njihovega zdravja.

 

Kako sprememba imena države vpliva na obstoj makedonske manjšine v sosednjih državah in pravico makedonskega naroda do samoopredelitve?

Najprej: to ni samo sprememba imena, ampak tudi sprejetje sporazuma na 20 straneh, v katerem se podrobno izvaja nacionalni inženiring brez precedensa. Pravica do samoopredelitve, ki si jo je makedonski narod izboril leta 1944, je zdaj izbrisana, vlada Zaeva pa se je odrekla vsem manjšinam (celo jezikovnim) v sosednjih državah. Tako je neodgovorna oblast, ki je hotela po bližnjici vstopiti v Nato (EU ni realen cilj), z eno potezo izbrisala vse, kar so generacije Makedoncev gradile v naši republiki, in boj makedonske manjšine v Grčiji in Bolgariji.

 

Kakšni so vaši načrti z imenom Republika Severna Makedonija, če boste izbrani za predsednico?

S pomočjo kolegov, svetovno priznanih profesorjev mednarodnega in ustavnega prava, sem pridobila obrise pravnih podlag, na podlagi katerih je mogoče ponovno preučiti prespanski sporazum. Gre za kršitve mednarodnega, ne samo nacionalnega prava. Kot predsednica ne bi imela čarobne palice, borila pa bi se za to, da bi vprašanje ostalo odprto. Moj prvi korak bi bil oblikovanje mednarodnega organa, ki bi preučil veljavnost sporazuma.

 

Kako je mogoče združiti Makedonce, da pri vseh ključnih odločitvah v državi ne bi bile več jeziček na tehtnici albanske politične stranke na oblasti?

Že zdavnaj sem kritizirala okvirni sporazum, ker je ustava uvedla konsociacijske elemente (delitev moči) med dvema etničnima elitama, kar je že na začetku napovedovalo binacionalnost in celo elemente federalizacije. Moja ideja Makedonije izhaja iz koncepta države, v kateri spoštujejo vse kulturne pravice skladno z najvišjimi mednarodnimi standardi. Seveda za takšno vizijo potrebujemo široko družbeno soglasje. Moj cilj ni združitev Makedoncev proti drugim, temveč združitev na podlagi demokratskih in liberalnih vrednot, zlasti po načelu pravne države in proti kulturi nekaznovanosti zaradi domnevnega miru v hiši.


 

Ali članstvo Severne Makedonije v Natu prinaša trajno zagotovilo miru in ali preprečuje nevarnost razkosanja države?

To je mantra, da bo vstop v Nato rešil notranje probleme. Makedonija vstopa v Nato v kočljivem mednarodnem trenutku pa tudi osiromašena in razdeljena. To ne more biti razlog za veselje, zlasti če vemo, kako visoko ceno smo plačali iz geopolitičnih razlogov.

Ali sedanja oblast približuje državo evropskim povezavam?

Prepričana sem, da je Makedonija kljub čestitkam, ki prihajajo iz Bruslja na račun (domnevnega) poguma Zorana Zaeva na poti do prespanskega sporazuma in Nata, žrtvovala vse politične vrednote, ki jih vsebujejo københavnska merila. Sporočila, ki prihajajo iz Bruslja in drugih prestolnic držav članic EU, me presenečajo, hkrati pa sem prepričana, da je Makedonija danes dlje od začetka pristopnih pogajanj za vstop v EU, kot je bila pod starim imenom. Ta operacija je več kot očitno pokazala, da lahko spremenite nalepko na steklenici, ne morete pa iz kisa narediti vino. Po mojem mnenju v EU ni mogoče vstopiti po bližnjici. Vzpostaviti moramo institucije, ki jim bodo državljani zaupali, ker bodo transparentne in odgovorne. Zamenjava gruevizma z novim režimom, zaevizmom, nikomur ne prinaša nič dobrega, niti nam niti Evropski uniji.