Opozorila, da brez prispevka ne bo dolgotrajne oskrbe

»Čisto enostavno je. Brez prispevka ni dolgotrajne oskrbe,« se je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac odzval na pozive delodajalcev vladi, naj za eno leto zamakne za julija letos predvideno uvedbo dodatnih prispevnih stopenj in naj v tem času ponovno izračuna, koliko sredstev zares potrebujemo. Od 1. januarja po državi deluje 16 vstopnih točk, ki bodo od 1. junija začele sprejemati vloge za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, 28 občin pa še nima izvajalca za to.

Tudi dolgotrajno oskrbo na domu bo po letu 2028 treba doplačevati

»Govorimo o stebru socialne države, ki ga vzpostavljamo na novo. Pravice, ki jih zakon prinaša, v takem obsegu do zdaj niso obstajale. Za to potrebujemo denar, sistem je in mora biti finančno vzdržen,« je poudaril Maljevac in dodal, da si verjetno nihče od nas ne želi, da bi moral za nove pravice plačevati samo iz žepa. V ponedeljek bodo nadaljevali dialog s socialnimi partnerji v okviru ekonomsko-socialnega sveta, a, vsaj za zdaj, vztrajajo pri svojih stališčih in sistemu, ki ga je potrdila tudi evropska komisija. »Zakon je bil pred dvema letoma sprejet s financiranjem, ki zagotavlja dolgoročno vzdržnost, kar je tudi zaveza iz načrta za okrevanje in odpornost ter pogoj za odobritev evropskih sredstev,« je še komentiral Maljevac.

Delodajalske organizacije namreč menijo, da bi bila nujna revizija finančnega dela zakona o dolgotrajni oskrbi, saj ocenjujejo, da namerava država od posameznikov in podjetij pobrati več sredstev, kot jih je potrebnih za izvajanje vseh predvidenih storitev, in zbirati denar na zalogo. »Groba ocena Gospodarske zbornice Slovenije kaže, da naj bi z dodatnim prispevkom v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi država zbrala dodatno okoli 800 milijonov evrov na leto. To je po naših ocenah okoli 300 milijonov evrov preveč,« je opozoril Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS. Po njegovih besedah zvišanja prispevne stopnje letos ne potrebujemo, saj bo doplačilo države za domsko oskrbo uvedeno šele 1. decembra, dodatne storitve pa še niso vpeljane.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost pričakujejo, da bo letos iz prispevka (po en odstotek od bruto plače zaposleni in delodajalci, en odstotek neto pokojnine upokojenci, dva odstotka samozaposleni) zbranih približno 250 milijonov evrov, znesek bo odvisen tudi od dviga plač, v prihodnjem letu pa okoli 650 milijonov evrov. »Zavedati se moramo, da je to sistem, ki bo, ko bo polno zaživel, skupaj s sredstvi iz proračuna, vreden skoraj milijardo,« je izpostavil Maljevac. Načrtujejo, da bo prihodnje leto pravice imelo najmanj 30.000 ljudi, po dolgoročnih projekcijah ministrstva pa bo v nekaj letih v sistem vključenih 70.000 oseb.

Manj kot zagotovljena pokojnina

Prvo izmed uvedenih pravic, to je pravico do oskrbovalca družinskega člana, ima zdaj 1360 uporabnikov. Število oskrbovalcev se povečuje za približno sto na mesec, najbrž pa bo nekoliko večji skok po 1. juliju, ko naj bi možnost pridobitve tega statusa dali tudi upokojencem. Tem bi poleg 1,2-kratnika minimalne plače in 21 dni dopusta pripadalo še 40 odstotkov njihove pokojnine kot vsem, ki še delajo po izpolnjenih pogojih za starostno pokojnino.

Približuje se tudi datum vzpostavitve druge večje pravice – dolgotrajne oskrbe na domu –, ki je širša od pomoči na domu, saj naj bi zagotavljala primerljive storitve, kot so jih deležni stanovalci domov za starejše občane, denimo tudi fizioterapijo ali delovno terapijo. Na 16 vstopnih točkah, ki delujejo na centrih za socialno delo in so namenjene tako dajanju informacij kot izvajanju ocenjevanja upravičenosti, je na novo zaposlenih 84 ljudi, do junija pa naj bi jih bilo 124. Prošnje bodo začeli obravnavati 1. junija. »Pomembno vlogo imajo občine, ki so odgovorne za vzpostavitev mreže. Več kot 80 odstotkov jih je že izbralo izvajalca ali so v zaključni fazi dogovarjanja, približno 15 odstotkov pa jih na ta korak še čaka, čas imajo do maja,« je povzel minister, ki pričakuje 11.000 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu do konca leta. Odločbe bodo prihajale postopno.

Od 1. decembra bodo pravice veljale tudi v institucionalnem varstvu, v katerem naj bi stanovalci plačevali le še tako imenovani hotelski del, torej nastanitev in hrano. Natančne vsote, koliko to bo, naj bi bile znane septembra. Med domovi bodo cene različne, po Maljevčevih besedah pa je cilj ministrstva, da nikjer, niti pri koncesionarjih, ne bi presegale zneska zagotovljene pokojnine za polno dobo, ki je zdaj 782 evrov. Vsi, ki so v institucionalnem varstvu, bodo avtomatično prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe in se jim bo decembrska položnica znižala za socialno oskrbo, ki bo plačana iz zavarovanja glede na kategorijo, v katero bodo uvrščeni.

Od druge polovice maja bodo na telefonski številki 114, ki jo je vlada aktivirala ob poplavah, na voljo tudi informacije o pravicah, ki jih prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi.