Vlada se je pred zadnjo fazo procesa odločila za spremembo zakona o amnestiji, ki ne koristi vladavini prava v državi.
Galerija
Protestov proti spremembi imena države se je v sredo pred močno zastraženo stavbo parlamenta udeležila manjša skupina ljudi. FOTO: AFP
V Skopju se bo po napovedih jutri končala zadnja faza postopka za spremembo imena države. Če bo v sobranju predlagane ustavne spremembe podprla dvotretjinska večina poslancev, bo potrjen dogovor z Grčijo, ki bo Makedoniji odprl vrata v Nato ter omogočil začetek pristopnih pogajanj z EU.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je poslal pismo oblastem v Skopju in Atenah, v katerem je zahteval, naj bo proces ratifikacije prespanskega sporazuma končan do 15. februarja. To je odkrit pritisk Nata. Ker bo ratifikaciji v Skopju sledil enak proces v Atenah, naj bi grški premier Aleksis Cipras 18. januarja objavil časovni okvir za ratifikacijo sporazuma v grškem parlamentu.
Amnestija »poslanskih glasov«
Po njegovih navedbah je vlada zagotovila parlamentarno večino za ratifikacijo sporazuma in protokola o vstopu Makedonije v Nato. Tega naj bi potrdili nekaj dni po ratifikaciji sporazuma, ne šele po oktobrskih parlamentarnih volitvah, kot so napovedovali grški mediji.
Da bi ujeli roke, se je vlada v Skopju odločila za spremembo zakona o amnestiji. Ta ne koristi vladavini prava v državi. Čeprav bo vladajoča koalicija plačala politično ceno, ni imela izbire, če je hotela zagotoviti dvotretjinsko večino v parlamentu. Spremenjen zakon o amnestiji omogoča oprostitev 15 sodelujočih v nasilju v hramu demokracije, ki je izbruhnilo 27. aprila 2017, ko je bil Talat Xhaferi izbran za predsednika parlamenta, med njimi tudi poslancev opozicijske VMRO-DPMNE, katerih glasove vlada potrebuje za sprejetje ustavnih sprememb.
Izdaja nacionalnih interesov
Na začetku razprave o spremembi imena Makedonije je premier Zoran Zaev položil poslancem na srce, da dogovor Skopja z Atenami, ki končuje večdesetletni diplomatski spor med državama, priznava makedonsko nacionalno identiteto in jezik. Sklenil je, da je to zgodovinska in domoljubna izbira, v zgodovino pa se lahko zapišejo kot generacija, ki je sprejela pogumno odločitev.
Če bo predlagane ustavne spremembe podprlo najmanj 80 poslancev v 120-članskem parlamentu, se bo Makedonija skladno z dogovorom z Grčijo, podpisanim 17. junija ob Prespanskem jezeru, uradno imenovala Republika Severna Makedonija. Ustavne spremembe bodo začele veljati, ko bo prespanski dogovor in protokol o vstopu Makedonije v zvezo Nato ratificiral grški parlament.
V znak protesta proti spremembi imena države se je v sredo pred parlamentom v Skopju zbralo približno 100 ljudi. Protestniki nasprotujejo dogovoru o preimenovanju države, Zaeva pa obtožujejo izdaje nacionalnih interesov. Vodilna opozicijska stranka VMRO-DPMNE je napovedala, da ne bo podprla ustavnih sprememb.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji