Združeni narodi obsodili rusko agresijo proti Ukrajini

00.24 Tožilec ICC sprožil preiskavo dogajanja v Ukrajini

Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je danes začel preiskavo dogajanja v Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Predsedstvo ICC sem pred nekaj trenutki obvestil o odločitvi za takojšnji začetek aktivne preiskave razmer« v Ukrajini, je povedal Khan. »Zbiranje dokazov se je začelo,« e dodal. Zapisal je še, da je njegov urad v preliminarni preiskavi razmer v Ukrajini ugotovil, da obstaja »zadostna osnova za domnevo, da so bili storjeni zločini, ki sodijo pod pristojnost sodišča«. Urad je identificiral tudi »potencialne primere«, na spletu poroča britanski BBC.

Khan je že v ponedeljek sporočil, da namerava sprožiti preiskavo razmer v Ukrajini. Zdaj je prejel še podporo 39 držav pogodbenic ICC, ki jo je potreboval za to.

23.40 Svetovna banka ustavlja projekte v Rusiji in Belorusiji

Svetovna banka je danes sporočila, da zaradi ruske invazije na Ukrajino ustavlja vse svoje programe pomoči Rusiji in Belorusiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Po ruski invaziji na Ukrajino in nasilju nad ukrajinskim ljudstvom Svetovna banka ustavlja vse svoje programe v Rusiji in Belorusiji s takojšnjim učinkom,« je sporočila organizacija s sedežem v Washingtonu.

V sporočilu za javnost je sicer poudarila, da novega posojila ali investicije v Rusiji ni odobrila že vse od leta 2014, ko si je Moskva priključila Krimski polotok. Posojila Belorusiji pa ni odobrila od sredine leta 2020, ko so izbruhnili množični protesti proti beloruskemu voditelju Aleksandru Lukašenku. V Belorusiji, ki jo Zahod obtožuje sodelovanja v ruski invaziji, ima Svetovna banka 11 projektov v skupni vrednosti 1,15 milijarde dolarjev. V Rusiji pa štiri projekte v skupni vrednosti 370 milijonov dolarjev, kažejo podatki na spletni strani organizacije.

21.01 Ruska bojna letala kršila švedski zračni prostor

Štiri ruska bojna letala so vstopila v švedski zračni prostor vzhodno od otoka Gotland v Baltskem morju, so danes sporočili iz švedske vojske. Čeprav so podobne kršitve zračnega prostora s strani Rusije pogoste, so današnji dogodek obravnavali bolj resno zaradi ruske invazije na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»V luči trenutnih razmer obravnavamo incident zelo resno,« je v izjavi sporočil poveljnik švedskih letalskih sil Carl-Johan Edstrom. Kršitev zračnega prostora je bila sicer kratka. Zaradi vojne v Ukrajini je Švedska povečala stopnjo pripravljenosti. Premierka Magdalena Andersson pa je napovedala dodatno oborožitev države. Po hladni vojni je Švedska namreč precej zmanjšala sredstva za obrambo, šele po ruski priključitvi Krima pa je švedski parlament potrdil spremembo politike.

Od leta 2017 je na Švedskem med drugim znova obvezno vojaško služenje, leta 2020 pa so potrdili okrepitev izdatkov za obrambo za 40 odstotkov med letoma 2021 in 2025. Švedska sicer ni članica zveze Nato, a z zavezništvom tesno sodeluje. Podobno kot v sosednji Finski pa so tudi na Švedskem znova oživeli razpravo o morebitni pridružitvi Natu.

21.00 Češka razglasila izredne razmere 

Češka vlada je v pričakovanju vala beguncev iz Ukrajine razglasila izredne razmere, ki bodo začele veljati v petek, je danes po seji vlade povedal češki notranji minister Vit Rakusan. Vlada bo lahko tako sprejemala ukrepe brez predhodnega posvetovanja s parlamentom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zaradi ruske invazije na Ukrajino bo država povečala tudi svoj obrambni proračun za skoraj 40 milijonov evrov. Vendar je predsednik vlade Petr Fiala poudaril, da varnost države ni neposredno ogrožena.

20.00 ZDA uvaja nove sankcije

Bela hiša je danes sporočila, da ZDA uvajajo nove sankcije zaradi ruske agresije na Ukrajino proti Rusiji in Belorusiji, ki pri agresiji sodeluje. State Department je medtem sporočil, da se sankcijam proti Rusiji pridružuje tudi Južna Koreja.

Nove sankcije so namenjene kaznovanju Belorusije, oslabitvi ruskega obrambnega sektorja in ruske vojaške moči za več let naprej, napadu na najpomembnejše vire ruskega premoženja in prepovedi vstopa ruskim letalom v ameriški zračni prostor. 

19.40 Mirovna pogajanja v četrtek negotova

Ruski pogajalci, pričakujejo, da se bodo mirovna pogajanja jutri nadaljevala na beloruski meji, za kar so ukrajinski delegaciji zagotovili tudi varni koridor, a svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je na twiterju izrazil dvom, da se bo Ukrajinska stran pogajanj udeležila, da natančen čas pogajanj še ni določen. Ukrajinski predsednik Volodimir Zlenski je pred tem, kot pogoj za mirovna pogajanja, navedel prenehanje bombardiranja ukrajinskih mest. 

19.25 Na Poljskem rasistični napadi na begunce

Begunci iz Afrike in Azije, ki so na Poljsko pribežali iz Ukrajine so tarča napadov Poljskih desničarskih skupin. Po poročanju Guardiana, ki se sklicuje na poljsko policijo, so bili v enem od napadov pretepeni trije državljani Indije, eden je zaradi poškodb hospitaliziran. Guardian poroča tudi o več primerih rasističnega nadlegovanja, temnopoltim študentom pa so Poljaki preprečili vstop v trgovino. Po poljskih družabnih omrežjih krožijo tudi številni posnetki, ki naj bi prikazovali nasilje temnopoltih beguncev. poljska policija poudarja, da so posnetki lažni. 

19.10 Finančni minister Šircelj: Rusija ne bo mogla finančno zdržati sankcij

Minister za finance Andrej Šircelj pričakuje, da bodo sankcije EU in drugih pogubne za finančno stabilnost Rusije. Kot je povedal za bruseljske dopisnike po neuradnem zasedanju finančnih ministrov  EU, Rusija ob takih ukrepih na srednji ali dolgi rok ne more zdržati.  Opozoril je na padec tečaja rublja, zvišanje obrestne mere, stroške vojne. »To bo imelo vpliv na socialni položaj ljudi, ki se bo drastično znižal,« je ocenil Šircelj. Čeprav so bili Rusi skozi zgodovino navajeni na takšno življenje, so pred državo težki časi, je prepričan.

18.30 Gruzija bo oddala prošnjo za članstvo v EU

Gruzija namerava jutri oddati prošnjo za pridružitev Evropski uniji, poroča Reuters, ki se sklicuje na rusko agencijo Tass. Ta pri tem navaja vladajočo stranko v Gruziji.

Vodja gruzijske vladajoče stranke Gruzijske sanje Irakli Kobakhidze je danes sporočil, da se je stranka odločila »za takojšnjo vložitev prošnje za članstvo v EU«. Dodal je, da so to odločitev sprejeli na podlagi »splošnega političnega konteksta in nove resničnosti«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

18.10 Generalna skupščina ZN potrdila resolucijo o ruski agresiji proti Ukrajini 

Generalna skupščina ZN je danes po treh dneh izrednega zasedanja z 141 glasovi proti petim in 35 vzdržanimi potrdila predlog resolucije o ruski agresiji proti Ukrajini. V resoluciji zahteva takojšen konec spopadov in umik ruskih enot iz Ukrajine. Po objavi izida glasovanja je v dvorani Generalne skupščine zadonel velik aplavz.

18.05 Drugi krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino v četrtek

Ruska vojska je napovedala, da bo poskrbela za varen koridor za ukrajinske pogajalce, poroča Reuters, ki se sklicuje na rusko državno tiskovno agencijo Tass. Napovedujejo, da bo ukrajinska delegacija prispela na drugi krog pogajanj v četrtek. Danes so sicer pričakovali, da bodo pogajanja stekla že nocoj, kot je poročal Tass, ki se je skliceval na pomočnika urada ukrajinskega predsednika.

18.00 Poljska pripravila 7000 bolnišničnih postelj za begunce

Poljska je v okviru priprav na sprejem ukrajinskih beguncev sprostila 7000 bolnišničnih postelj. Te so na voljo tako za bolne begunce kot za tiste, ki so bili ranjeni v spopadih, je danes v Varšavi povedal minister za zdravje Adam Niedzielski.

Poljska vlada pripravlja tudi predlog zakona, ki bo urejal zdravstveno oskrbo beguncev v okviru državnega zdravstvenega sistema NFZ, je dejal minister Niedzielski. Po besedah predsednika vlade Mateusza Morawieckega pa je Poljska od začetka vojne sprejela že približno 500.000 beguncev iz Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

17.55 .V Ukrajini padlo 498 ruskih vojakov

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je doslej v Ukrajini padlo 498 ruskih vojakov. 

17.50 Lavrov: Rusija želi demilitarizacijo Ukrajine

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za Al Džaziro dejal, ki ga objavilo tudi njegovo ministrstvo, dejal, da Rusija želi demilitarizacijo Ukrajine in se zavzema za spisek orožji, ki ne smejo biti v Ukrajini. Lavrov je dejal tudi, da Rusija priznava Volodimirja Zelenskega za predsednika Ukrajine in pozdravil njegovo pripravljenost na nadaljevanje mirovnih pogajanj.

17.35 EU uvedla sankcije proti beloruskim častnikom

Evropska unija je danes uvedla sankcije proti 22 visokim častnikom beloruske vojske zaradi vloge Minska v ruskem napadu na Ukrajino, je razvidno iz uradnega lista EU. Obenem so se države članice dogovorile še glede dodatnih sankcij proti Minsku predvsem na področju gospodarstva, so sporočili iz francoskega predsedstva Svetu EU.

Šest generalmajorjev in 16 polkovnikov se je znašlo na seznamu sankcij, ker Belorusija sodeluje v ruski invaziji proti Ukrajini, s tem ko dovoli vojaško agresijo s svojega ozemlja, piše v uradnem listu EU, ki je bil objavljen danes. V okviru sankcij so jim prepovedali potovanja in zamrznili sredstva. Ob tem so se države članice danes dogovorile še o drugih sankcijah proti Belorusiji.

17.20 MZZ zaradi uničenega konzulata na zagovor pozval ruskega veleposlanika

Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je po včerajšnjem vojaškem napadu Ruske federacije na ukrajinsko mesto Harkov, v katerem je bil uničen Konzulat Republike Slovenije, na zagovor ponovno poklicalo veleposlanika Ruske federacije Timurja Ejvazova, so sporočili. Državni sekretar Gašper Dovžan je veleposlaniku Ruske federacije predal protestno noto z zahtevkom za opravičilo in povrnitev nastale škode. Častni konzul Anatolij Bondarenko v napadu ni bil poškodovan in je na varnem, so sporočili.

Na MZZ so dodali, da »Slovenija najostreje obsoja včerajšnje nedopustno dejanje in vojaško agresijo Ruske federacije nad suvereno državo«. Slovenija bo uporabila vsa diplomatska sredstva, za izražanje nasprotovanja takim dejanjem, so poudarili. O uničenju konzulata bodo obveščeni tudi generalni sekretarji mednarodnih organizacij, kot so OZN, OVSE, Sveta Evropa in Nata. 

17.05 Ruska medija bosta blokirana tudi v Sloveniji

Potem ko je EU je določila prepoved oddajanja ruskima državnima medijema RT in Sputnik v državah evropske povezave in je bila v uradnem listu EU že objavljena ustrezna uredba, je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) operaterje v Sloveniji pozvala, naj uredbo nemudoma izvršijo.

Svet EU je sklenil ruskima medijema RT in Sputnik prepovedati oddajanje v torek, danes pa je bila nova uredba, ki spreminja uredbo o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, objavljena v uradnem listu EU.

15.45  Bruselj: Bodo proračunska pravila EU ostala zamrznjena?

Zaradi napada Rusije na Ukrajino in gospodarskih posledic sankcij se utegne obdobje, v katerem ne bodo veljala pravila EU o najvišjih javnofinančnih primanjkljajih in javnem dolgu, podaljšati. Zamrznjena so bila ob izbruhu pandemije 2020. Po načrtih bi morala biti spet uveljavljena prihodnje leto. V novih okoliščinah, ki bodo negativno vplivale na gospodarsko rast, bo evropska komisija spomladi na novo ocenila položaj in sprejela odločitve.

15.25  Rusija blokira premoženje tujih vlagateljev

Potem ko je ruski premier včeraj napovedal blokado bega tujih naložb, je ruska centralna banka danes prepovedala skoraj vsa plačila v tujino, ki izhajajo iz finančnih in kapitalskih obveznosti. »Izdajatelji lahko izplačajo dividende in opravijo ostale finančne transakcije, vendar pa plačila tujim vlagateljem ne bodo izvedena,« razlaga ruska centralna banka sprejeti ukrep.

Prepovedana so celo plačila v rubljih. Ruska centralna banka je tako danes blokirala plačila obresti ruskih državnih obveznic vsem tujim vlagateljem. Domači vlagatelji bodo plačilo dobili. Po poročanju Reutersa sredi meseca zapadejo še kuponi ruskih evroobveznic, kjer tudi ne bo izvršeno plačilo tujim vlagateljem.

Onemogočeni so tudi prenosi vrednostnih papirjev v tujino, potem ko je ruska klirinško-depotna družba blokirala račune poravnalnim hišam Euroclear in Clearstream. Ti zato ne moreta več sprejemati poravnav ruskega premoženja. Clearstream je danes pozval stranke, naj nakažejo finančna sredstva v tujino v rubljih, dokler še lahko.

15.20  Hrvaška se pripravlja na begunce

Na Hrvaško je do danes zjutraj prispelo 545 ukrajinskih beguncev, je za hrvaški nacionalni radio povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović in opozoril, da se je treba pripraviti na veliko večje število. Božinović je v oddaji še povedal, da ima država na voljo več lastnih objektov, glede na število beguncev in dinamiko pa bodo namestitvene zmogljivosti morali širiti. Kot je notranji minister pojasnil že v torek, bo, ko gre za skrb za begunce, pomembna predvsem vloga hrvaškega Rdečega križa in civilne zaščite, ki bosta skrbela za logistiko na terenu.

15.10  Ruske sile prevzele nadzor okoli zaporoške nuklearke

Ruske sile so prevzele nadzor nad okolico jedrske elektrarne v Zaporožju, je sporočil generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafael Grossi. Elektrarna obratuje normalno, poroča Guardian. Jedrska elektrarna v Zaporožju je ena največjih jedrskih elektrarn v Evropi.

14.40  V petek v Bruslju zunanji ministri EU in Nata

V petek bodo zunanji ministri Nata in EU ločeno razpravljali o ruski agresiji na Ukrajino. Zasedanji bosta potekali s fizično navzočnostjo ministrov. Na  zasedanju vodij diplomacij EU bodo sodelovali tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken, kanadska zunanja ministrica Mélanie Joly in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

14.04  EU iz sistema swift izključuje sedem ruskih bank

EU je v odziv na ruski napad na Ukrajino danes sprejela ukrep sankcij, s katerim bo iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov swift izključila sedem ruskih bank, med njimi drugo največjo rusko banko VTB. Ukrep, ki je bil danes objavljen v uradnem listu EU, bo začel veljati po desetdnevnem prehodnem obdobju. Poleg VTB bo EU iz sistema swift, ki povezuje več kot 11.000 finančnih institucij po vsem svetu, izključila še banke Otkritie, Novikombank, Promsvyazbank, Rossiya, Sovcombank in Vnesheconombank (VEB). Ukrep ne vključuje ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank, prek katerih poteka plačevanje ruskega plina in nafte, ker članice Unije skrbi, da bi lahko to privedlo do zvišanja že tako visokih cen energije.

Ob upoštevanju tega ukrepa je Unija v sodelovanju z mednarodnimi partnericami, kot so ZDA, sankcionirala že več kot 80 odstotkov ruskega bančnega sistema, poudarjajo v Bruslju. Primerljive sankcije bo po pričakovanjih virov pri EU uvedla tudi Švica, ključno finančno središče zunaj EU. Današnji ukrep sodi v sveženj sankcij, ki jih je EU napovedala v nedeljo. Vključuje tudi financiranje orožja za Ukrajino, zaprtje zračnega prostora Unije za vsa ruska letala, prepoved transakcij z rusko centralno banko ter prepoved delovanja ruskih državnih medijev Sputnik in Russia Today (RT) v EU.

13.44  Dobrodelne organizacije v veliko pomoč

Na slovaškem mejnem prehodu Vyšné Nemecké danes prevladujejo ukrajinske ženske z otroki. Prihajajo objokane, saj so na drugi strani v Ukrajini zapustile može. Nekatere med njimi pričakajo prijatelji, toda mnoge šele na Slovaškem začnejo iskati prevoz naprej. Od tukaj se jih veliko odpravi večinoma proti Avstriji in Nemčiji. Okoli mejnega prehoda je šotore postavilo veliko dobrodelnih organizacij, ki nudijo hrano in obleke, predvsem skuhajo veliko čaja, saj zaradi vetra ni prav nič prijetno.

13.10  Papež Frančišek se je zahvalil Poljski za sprejem ukrajinskih beguncev

Papež Frančišek se je danes zahvalil Poljakom za njihovo pomoč beguncem iz Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Vi ste prvi podprli Ukrajino in odprli svoje meje, srca in vrata svojih domov Ukrajincem, ki bežijo pred vojno,« je dejal poglavar Katoliške cerkve na splošni avdienci v Vatikanu.

12.56  Iz Ukrajine po podatkih ZN zbežalo skoraj 836.000 ljudi

Iz Ukrajine je zaradi ruske invazije v sosednje države zbežalo že skoraj 836.000 ljudi, je razvidno iz današnjih podatkov, ki jih je objavil visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) na svoji spletni strani. To je kar 160.000 beguncev več, kot jih je bilo po podatkih ZN v torek popoldne. Več kot polovica se jih je zateklo na Poljsko. Od skupno 835.928 beguncev jih je na Poljsko doslej odšlo 453.982, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

13.09  Pogajanja pozno popoldne oziroma zvečer

Drugi krog pogovorov med Ukrajino in Rusijo bo potekal drevi, poroča ruska državna tiskovna agencija Tass, ki se sklicuje na pomočnika urada ukrajinskega predsednika. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novinarjem povedal, da bo ruska delegacija v sredo pripravljena za nov krog pogovorov z Ukrajino. V drugi polovici dneva, bliže večeru, bo njihova delegacija čakala na ukrajinske pogajalce. Glede lokacije je Peskov odgovoril, da kraja še ne bo napovedal.

12.53 Ukrajinski uradnik: Rusija ni zajela Hersona

Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je v sredo dejal, da Rusija ni zavzela Hersona in da v južnem pristanišču, ki leži ob izlivu reke Dnjeper v Črno morje, potekajo ulični spopadi, piše Reuters. »Ni padla, naša stran se še naprej brani,« je dejal svetovalec Oleksij Arestovič. Rusija trdi, da je doslej zajela to največje mesto, hkrati pa je okrepila smrtonosno bombardiranje glavnih mest, ki jih njenim invazijskim silam do zdaj ni uspelo ukrotiti ob močnem ukrajinskem odporu, navaja Reuters. Moskva ni bila uspešna pri svojem prizadevanju, da hitro strmoglavi ukrajinsko vlado; po skoraj tednu dni so zahodne države zaskrbljene, da Rusi prehajajo na nove, veliko bolj nasilne taktike, da bi vdrle v mesta, o katerih so pričakovali, da jih bodo zlahka zavzeli.

12.43  Italijanski Eni se umika iz rusko-turškega plinovoda

Italijanski naftni velikan Eni je v torek sporočil, da se bo umaknil iz plinovoda Modri tok, ki povezuje Rusijo in Turčijo prek Črnega morja. Eni ima sicer v družbi Modri tok, ki upravlja plinovod, 50-odstotni delež. Preostalih 50 odstotkov družbe ima v lasti ruski energetski velikan Gazprom.

12.39  Zelenski z Johnsonom za ostrejši pritisk na Putina

Britanski premier Boris Johnson in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se v telefonskem pogovoru dogovorila, da morajo sankcije iti dlje, da bi v prihodnjih dneh izvajali kar največji pritisk na ruskega Vladimirja Putina, je v sredo dejal tiskovni predstavnik Downing Streeta, povzema Reuters. Premier Johnson je Zelenskemu povedal, da Združeno kraljestvo zbira člane Generalne skupščine ZN, da bi zagotovili najstrožjo obsodbo Rusije na današnjem popoldanskem zasedanju ZN v New Yorku.

12.11  Črna gora se je pridružila sankcijam EU proti Rusiji

Črna gora se je pridružila sankcijam Evropske unije proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Kot piše na spletni strani vlade, s tem nadaljuje politiko skladnosti s politiko EU. Obenem iz Podgorice v Ukrajino odhaja tudi finančna in druga pomoč. Po poročanju medijev pa v črnogorsko pristanišče prihajajo jahte oligarhov. Črnogorsko zunanje ministrstvo je v torek sporočilo, da se je Črna gora konec februarja pridružila vsem restriktivnim ukrepom, gospodarskim in individualnim sankcijam, ki jih je proti Rusiji sprejela Evropska unija.

12.02  Navalni Ruse poziva k vsakodnevnim protestom zaradi Ukrajine

Zaprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je danes objavil sporočilo na facebooku ter več ostrih tvitov, v katerih sodržavljane poziva k vsakodnevnim protestom zaradi ruske invazije v sosednji Ukrajini in svari, da Rusija ne sme postati država »prestrašenih strahopetcev«.

12.00  Španija Ukrajini pošilja vojaško opremo

Španija bo Ukrajini na pomoč poslala ofenzivno vojaško opremo, je danes v parlamentu sporočil španski premier Pedro Sanchez. Odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da napade Ukrajino, predstavlja »brutalen poskus zaustavitve izgradnje evropskega prostora in nasprotuje evropskim vrednotam«, je dejal. Kot je dodal Sanchez, Putin pooseblja ideje avtoritarnosti, ki so v popolnem nasprotju z evropskimi vrednotami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

11.55  Ukrajinci pred mejo čakajo sorodnike

Na slovaško-ukrajinski meji v kraju Vyšné Nemecké (na drugi strani je ukrajinsko mesto Užgorod) je precej ljudi, ki čakajo ukrajinske sorodnike in prijatelje, da se prebijejo na varno stran meje. Več je tudi zbirnih centrov za humanitarno pomoč. Del pomoči razdelijo ljudem, ki pridejo čez mejo, zbirajo pa tudi nujne potrebščine, da jih bodo kmalu s tovornjakom odpeljali v Kijev. Pred mejnim prehodom so sicer nekajstometrske kolone avtomobilov iz številnih evropskih držav. Kar nekaj je sicer ob meji Ukrajincev, ki delajo v tujini, a zdaj nočejo domov, ker bi se morali sicer pridružiti vojski. Raje zato čakajo na slovaški strani na sorodnike (ženske in otroke), da jih odpeljejo na varno.

11.02  ZN: Ruski napad na Ukrajino bi lahko destabiliziral svetovno preskrbo s hrano

Vojaški spopad med Ukrajino in Rusijo bi lahko ogrozil svetovne zaloge hrane, opozarja Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP). Pri tem jih posebej skrbijo države Bližnjega zahoda in Azije, ki se zanašajo na kmetijske izvoze iz obeh držav, navaja nemška tiskovna agencija DPA. Ukrajina in Rusija sta ključni dobaviteljici kmetijskih proizvodov, vendar je pridelek v Ukrajini ogrožen, v Rusiji pa je zaradi sankcij obtičal. Več kot polovica živil, ki jih WFP uporablja v kriznih regijah, izvira iz Ukrajine, izpostavlja DPA. »V 81 državah je že 276 milijonov ljudi, ki trpijo zaradi hude lakote,« je dejal direktor berlinskega urada WFP Martin Frick in dodal, da si svet preprosto ne more privoščiti novega konflikta.

11.00  Rusija pripravljena na pogovore

Kremelj je dejal, da so ruski uradniki pripravljeni na drugi krog pogovorov z Ukrajino v sredo, vendar ni jasno, ali se bodo ukrajinski uradniki oglasili, poroča Reuters. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da obstajajo protislovne informacije o pogovorih. Ukrajinski predsednik je v torek dejal, da mora Rusija ustaviti bombardiranje ukrajinskih mest, preden lahko pride do pogovorov. Peskov je tudi dejal, da mora Moskva oblikovati oster, premišljen in jasen odgovor proti ukrepom, naloženim zahodnim državam za spodkopavanje ruskega gospodarstva, poročajo z moskovskega urada. Povedal je, da pričakujejo, da bodo pogajanja znova stekla že danes zvečer. Delegacija, ki jo bo znova vodil Vladimir Medinski, bo po besedah Peskova na pogovore prispela pozno popoldne in bo čakala na ukrajinske pogajalce. Peskov ni želel razkriti, kje bodo pogovori potekali, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Je pa spomnil, da je ruski predsednik Vladimir Putin večkrat jasno predstavil »pogoje za rešitev situacije«, tudi v pogovoru s tujimi voditelji.

10.44  Prepoved letenja nad Ukrajino bi dala prednost Rusom

Obrambni minister Združenega kraljestva je znova izključil območje prepovedi letenja nad Ukrajino, češ da bi bilo to kontraproduktivno. Opozoril je, da obstaja tveganje, da bi Putin začel »neusmiljeno udarjati« mesta iz zraka, njegove besede povzema Guardian. Ben Wallace je zavrnil pozive Ukrajine k območju prepovedi letenja, ker bi to »pripeljalo do vojne proti Rusiji po vsej Evropi«. Povedal je tudi, da bo to preprečilo ukrajinskim pilotom, da bi lahko iz zraka ciljali na Rusijo, s čimer bi dali prednost Moskvi, ki ima močnejše kopenske čete in tanke. »Če bi imeli v Ukrajini območje prepovedi letenja, bi se ogromna ruska vojska lahko nekaznovano premikala naokoli, česar trenutno ne more,« je za Sky News povedal obrambni minister. Wallace je dejal, da se je konvoj ruskih tankov, ki je šel proti Kijevu, premikal tako počasi zaradi logističnih težav in nizke morale.

09.57  Vezi z Rusijo prekinjajo tudi Apple, Boeing in ExxonMobil

Več ameriških in evropskih podjetij je v zadnjih dneh napovedalo, da ustavljajo svoje poslovanje v Rusiji, potem ko je ta prejšnji teden napadla Ukrajino. Svoje operacije v Rusiji tako med drugim ustavljajo tehnološki velikan Apple, proizvajalec letal Boeing, naftni velikan ExxonMobil in proizvajalec avtomobilov Ford, poročajo tuje tiskovne agencije.

09.45  V EU bo hitro urejen status beguncev iz Ukrajine

Evropska komisija je še uradno predlagala aktivacijo direktive o začasni zaščiti, ki bo omogočila hitro zagotavljanje pomoči beguncem iz Ukrajine. Skladno z direktivo, ki bo aktivirana prvič v zgodovini, bodo dobili dovoljenje za bivanje, imeli pa bodo dostop do izobraževanja in trga dela. Aktivacija bo sprva veljala leto dni. »Vsi, ki bežijo pred Putinovimi bombami, so dobrodošli v Evropi. Zagotovili bomo zaščito vsem, ki iščejo zatočišče, in pomagali tistim, ki iščejo varno pot domov,« je sporočila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Direktiva je bila sprejeta leta 2001 na podlagi izkušenj iz jugoslovanskih vojn, ko se je pokazala potreba po posebnih postopkih med množičnim prihodom razseljenih oseb v EU. Od ruskega napada na Ukrajino je v sosednje države zbežalo več kot 650.000 ljudi. Evropska komisija je objavila tudi smernice za olajšanje postopkov na mejah.

09.23  Zelenski: Rusija nas hoče izbrisati

Rusija želi izbrisati Ukrajino, njeno zgodovino in ljudi, je v sredo v video nagovoru dejal predsednik Volodomir Zelenski, ko se je sedmi dan invazije Moskve na sosedo začelo z močnim obstreljevanjem črnomorske pristanišča Mariupol, poroča Reuters. Zelenski je med drugim dejal, da odziv zahoda ni dovolj in pozval k večji mednarodni podpori, vključno s podporo prizadevanjem Ukrajine za pridružitev Evropski uniji: »Ni čas za nevtralnost,« je dejal Zelenski. Po njegovih besedah ​​je bilo v prvih šestih dneh invazije Moskve ubitih skoraj 6.000 ruskih vojakov. V zvezi z ruskim napadom na Babinem Jaru – mestu pokola Judov v drugi svetovni vojni s strani nemških okupacijskih čet in ukrajinskih pomožnih sil – Zelenski je dejal: »Ta napad dokazuje, da je za mnoge ljudi v Rusiji naš Kijev popolnoma tuj.« »O Kijevu ne vedo ničesar, o naši zgodovini. Toda vsi imajo ukaze, da izbrišejo našo zgodovino, izbrišejo našo državo, izbrišejo vse nas,« je dodal v video nagovoru.

Pristanišče Mariupol v jugovzhodnem Azovskem morju Ukrajine je bilo nenehno obstreljeno in ni moglo evakuirati ranjenih, medtem ko je bil Herson, na zahodu Črnega morja, popolnoma obkrožen z ruskimi silami, kot so sporočile lokalne oblasti. »Vsi smo spet umrli pri Babinem Jaru. Čeprav je svet vedno znova obljubljal, da se to ne bo nikoli več zgodilo,« je dejal ukrajinski Zelenski. »Ali ne vidite, kaj se dogaja? Zato je zdaj zelo pomembno, da vi, milijoni Judov po vsem svetu, ne molčite. Ker se nacizem rodi v tišini. Kričite o umorih civilistov, kričite o umorih Ukrajincev.«

09.22  Vlada vzpostavlja klicni center za informacije o pomoči beguncem iz Ukrajine

Vlada je danes vzpostavila vladni klicni center, kjer bodo strokovnjaki z različnih področij posredovali informacije o pomoči, ki jo Slovenija nudi državljanom iz Ukrajine, so sporočili iz urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Klicni center bo deloval vse dni v tednu od 8. do 18. ure. Za klice iz Slovenije je na voljo brezplačna telefonska številka 080 41 42, medtem ko je za klice iz tujine na voljo telefonska številka +386 1478 7530.

08.18  Iz Ukrajine na Poljsko vstopilo že več kot 450.000 ljudi

Več kot 450.000 ljudi je vstopilo na Poljsko iz Ukrajine, odkar se je ruska invazija začela prejšnji četrtek, je za zasebni Radio Zet v sredo povedal namestnik poljskega notranjega ministra Pawel Szefernaker, poroča Guardian. Poljska dobrodelna organizacija bo sprejela 2000 ukrajinskih sirot. Prvih 300 naj bi na Poljsko prispelo že danes. V Karitas so dejali, tako Guardian, da bo večina otrok prišla iz močno prizadete vzhodne Ukrajine zaradi strahu pred hitro bližajočo se humanitarno katastrofo.

08.00  Obrambna pomoč Ukrajini

Letalo kraljevih avstralskih letalskih sil je danes odpotovalo v Evropo z vojaško opremo in medicinskimi zalogami, potem ko je premier Scott Morrison napovedal, da bo Avstralija Ukrajini zagotovila obrambno vojaško pomoč, navaja Guardian. Morrison je v nedeljo dejal, da bo Avstralija Ukrajini prek Nata zagotovila orožje in dopolnila nesmrtonosno opremo in zaloge. Ukrajina naj bi prejela tudi več raket stinger in javelin iz tujine ter še eno pošiljko turških brezpilotnih letal, je povedal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov.

07.52  Iz Rusije po novem prepovedano odnesti več kot 10.000 dolarjev

Iz Rusije je od danes prepovedano odnesti gotovino v tuji valuti v vrednosti več kot približno 9000 evrov oziroma 10.000 ameriških dolarjev na osebo. Prepoved je zapisana v odloku, ki ga je podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. Na ta način naj bi preprečili odtok kapitala iz države, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Putin je sicer odločitev, da prepove odnašanje večjih količin tujih valut iz države, utemeljil z »neprijateljskimi« koraki ZDA in drugih zahodnih držav ter organizacij proti Rusiji. Zaradi ruske invazije na Ukrajino mnogi zapuščajo tudi Rusijo, saj se bojijo, da se bodo razmere tam kmalu občutno zaostrile. 

07.29  V generalni skupščini ZN v torek drugi dan nizanja kritik na račun Rusije

Na sedežu ZN v New Yorku se je v torek nadaljeval drugi dan izrednega zasedanja generalne skupščine ZN o ruski agresiji proti Ukrajini, pri čemer je velika večina držav kritizirala Rusijo zaradi napada in izražala podporo predlogu resolucije, ki zahteva takojšen umik ruskih enot iz Ukrajine.  Zasedanje, ki se je začelo v ponedeljek, se bo zaradi velikega števila prijavljenih za govor nadaljevalo še danes, ko naj bi glasovali o resoluciji.

Ukrajina, ki je resolucijo predlagala, in 92 sponzorjev, med katerimi je tudi Slovenija, pričakujejo v 193-članski generalni skupščini podporo več kot stotih držav, s čimer bi izpostavili osamljenost Rusije. Predlog resolucije med drugim obsoja rusko rožljanje z jedrskim orožjem, poziva k obnovi ukrajinske suverenosti in umiku ruskih enot. Za potrditev je potrebna dvetretjinska večina. Generalna skupščina ZN bo resolucijo potrdila, ker je varnostni svet ZN zaradi ruskega veta v petek ni.

06.47  Ruske sile menda zavzele Herson, boji tudi v Harkovu

Ruske sile so menda davi zasedle mesto Herson na jugu Ukrajine. Kot poroča britanski BBC, sicer ni jasno, kakšen je položaj v mestu, vendar pa od tam prihajajo informacije, da so na ulicah ruski vojaki. V Harkovu na vzhodu Ukrajine pa so ponoči pristali ruski padalci, v mestu potekajo boji. Župan Hersona Igor Kolihajev je za lokalni radio povedal, da so ruske sile ponoči zavzele železniško postajo in pristanišče. »Boji se nadaljujejo in dogaja se zasedba našega mesta,« je dejal po poročanju BBC. Dodal je, da je umrlo precej ljudi, tako vojakov kot civilistov, predstavniki oblasti pa se trudijo ljudem pomagati, da bi se zatekli na varno. Da je ruska vojska prevzela »popoln nadzor« nad mestom Herson, je medtem danes potrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Herson je mesto s 300.000 prebivalci, ki leži med mestoma Mikolajev in Nova Kahovka v bližini Krima. Ruske sile na tem območju Ukrajine najhitreje napredujejo ter napadajo več mest. Iz Mikolajeva so sicer sporočili, da je mesto še v ukrajinskih rokah. Iz Harkova, ki je bil v torek tarča silovitega ruskega obstreljevanja, poročajo, da so v mesto prišle ruske desantne sile. V mestu pa potekajo boji, Rusi so napadli tudi lokalno vojaško bolnišnico. V strelskih spopadih za bolnišnico po navedbah regionalne policije ni umrl noben ukrajinski vojak, razmere tam pa so menda zdaj znova pod nadzorom in ukrajinske sile so okrepile varovanje. Predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Gerahčenko je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal, da ni dela mesta, ki ga rusko topništvo še ni napadlo. Ukrajinske oblasti pravijo, da je sta bili v jutranjem raketnem napadu zadeti policijska zgradba in univerza v Harkovu.

Stopnjujejo se tudi ruski napadi na prestolnico, poroča nemška tiskovna agencija DPA . Najmanj pet ljudi je umrlo v torkovem napadu na glavni televizijski stolp, a ta medtem nemoteno deluje naprej. Rusi so obstreljevali tudi območje blizu spomenika holokavstu.V mestu so razmere zelo napete, saj se mu še naprej približuje ogromen, več kot 60 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, kar naj bi nakazovalo, da se obeta velik kopenski napad.

05.08  Ukrajinci menda preprečili atentat na predsednika Zelenskega

Ukrajinske varnostne sile so menda preprečile poskus atentata na predsednika Volodimirja Zelenskega po tem, ko so dobile opozorilo od članov ruske varnostne službe, ki se ne strinjajo z napadom na Ukrajino, poroča ameriški medij Axios, ki se sklicuje na načelnika ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksija Danilova. Danilov je sporočil, da so jih člani ruske Zvezne varnostne službe (FSB), ki so proti vojni, obvestili, da so atentat nameravali izvesti pripadniki posebnih enot Čečenije, ki pa so jih uničili, še preden so lahko dosegli svoj cilj. Zelenski od začetka ruskega napada na Ukrajino trdi, da ga želijo Rusi ubiti skupaj z družino. ZDA naj bi mu ponudile pomoč pri odhodu iz države, vendar je ostal in postal simbol odpora Ukrajincev proti ruski agresiji.

04.16  Biden v nagovoru med drugim napovedal zaprtje ameriškega zračnega prostora za ruska letala

Ameriški predsednik Joe Biden je svoj sinočnji govor o položaju v državi uvodoma posvetil ruskemu napadu na Ukrajino in zatrdil, da bo svoboda vedno slavila nad tiranijo, med drugim pa je ob nizanju že sprejetih sankcij proti Rusiji napovedal še zaprtje ameriškega zračnega prostora za ruska letala.

00.52  Smrtne žrtve v letalskem napadu na ukrajinski Žitomir

Iz mesta Žitomir v osrednji Ukrajini so v torek zvečer poročali o letalskem napadu, ki naj bi zahteval štiri smrtne žrtve. Ruske rakete kalibr so poškodovale številne stanovanjske stavbe in bolnišnico, poročanje ukrajinskih medijev povzema nemška tiskovna agencija DPA.

00.30  Nadaljevala naj bi se pogajanja, v Harkovu uničena zgradba slovenskega konzulata

Medtem ko Rusija krepi svojo ofenzivo v Ukrajini, se na političnem parketu nadaljujejo prizadevanja za ustavitev spopadov, ki terjajo vse več smrtnih žrtev. Po poročanju ruskih medijev naj bi se na novih pogovorih danes sestali ruski in ukrajinski predstavniki. Zaradi ruske invazije se bodo sestali tudi kmetijski in finančni ministri EU. Ruska agresija se je posredno dotaknila tudi Slovenije. V ruskem obstreljevanju v ukrajinskem Harkovu je bila v torek uničena zgradba slovenskega konzulata. Minister za zunanje zadeve Anže Logar je napad najostreje obsodil in pri tem napovedal, da bo Slovenija »o tem kriminalnem dejanju« danes uradno obvestila partnerje v EU in Natu.

00.10  Lukašenko ukazal okrepitev beloruske vojske na meji z Ukrajino

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je v torek ukazal okrepitev beloruske vojske na meji z Ukrajino na jugu države. Prav tako je vojsko poslal na mejo s Poljsko na zahodu države. Pri tem je zagotovil, da vojska Belorusije, ki je tesna zaveznice Rusije, ne bo sodelovala v napadu na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev, da ne bo poslal vojakov v samo Ukrajino, je pojasnil z besedami: »To ni naša naloga.«