Ukrajina, kot je nekoč bila

V tem času je prva asociacija na Ukrajino neizpodbitno povezana z vojno, podobami uničenja in trpljenja, prestrašenimi prebivalci v zakloniščih in postajah podzemne železnice, kolonami prebivalcev, ki bežijo, vojaki z orožjem v rokah, konvoji vojaških vozil … Pa sicer, po čem je država z več kot 43 milijoni prebivalcev najbolj znana? Izbrali smo nekaj zanimivosti, po katerih je Ukrajina, ki je 24. avgusta lani praznovala 30. obletnico neodvisnosti, posebna.

Prvo dejstvo, ki ga navajajo številni mediji, je, da je največja država v Evropi. Tukaj bi hitro spet prišli v spor z Rusijo, ki je precej večja, vendar se v večjem delu razteza v Azijo. Ukrajina je torej največja država, ki v celoti leži v Evropi; meri več kot 600.000 kvadratnih kilometrov, najbliže ji je Francija, ki meri dobrih 550.000 kvadratnih kilometrov. S številom prebivalstva, ocenjenim na skoraj 44 milijonov, je Ukrajina osma v Evropi, pri čemer je znova treba dodati, da sta na prvih dveh mestih Rusija in Turčija, s pretežnim delom v Aziji.

Žito in sončnice

Večino površja države predstavljajo obsežne rodovitne ravnice (bolj gorato območje so le Karpati na zahodu države, kjer je tudi najvišji vrh Goverla z 2061 metri), ki so posejane predvsem z žitom, zaradi česar se je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«, uvršča pa se tudi med deset največjih pridelovalk pšenice na svetu.

Manj znano je, da je Ukrajina tudi največja svetovna proizvajalka sončničnih semen, takoj za – spet – Rusijo, ZDA so, denimo, na desetem mestu. Skupna površina polj s sončnicami bi v Ukrajini po ocenah lahko pokrila celotno ozemlje Slovenije. Sončnice so nacionalno cvetje Ukrajine, v tem času pa so postale tudi simbol upora proti ruski vojski, zlasti po posnetku, ki je pred dvema dnevoma zakrožil po svetovnem spletu. Na njem je videti ukrajinsko žensko, ki je ruskim vojakom zabičala, naj si v žepe dajo sončnična semena, da bi po smrti v bitki na ukrajinskih tleh zrasle cvetlice.

Sedem ukrajinskih čudes

Na območju te širne države je seveda precej znamenitosti, Unesco je med njimi prepoznal kar sedem območij svetovne dediščine, začenši s katedralo svete Sofije iz 11. stoletja v Kijevu, historičnim delom mesta Lvov ter značilnimi lesenimi cerkvami in prastarimi bukovimi gozdovi v Karpatih.

Tam so še Struvejev geodetski lok (veriga triangulacijskih točk, ki se razteza od Hammerfesta na severu Norveške do Črnega morja na jugu Ukrajine), s pomočjo katerega so v 19. stoletju natančno izmerili poldnevnik in določili obliko Zemlje, rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov in navsezadnje starodavno mesto Herson (Hersones), nekdanja stara grška kolonija, ki je stala v bližini mesta današnjega Sevastopolana na jugozahodu polotoka Krim, sicer še enem spornem ozemlju.

Široke ceste in najgloblja podzemna železnica

Glavno ulico v Kijevu Hreščatik opisujejo kot najkrajšo, a hkrati najširšo na svetu. Komaj 1,2 kilometra dolga cesta, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni, je ena izmed središčnih točk glavnega mesta in je bila še pred nedavnim med najbolj priljubljenimi med turisti in najdražjimi nakupovalnimi ulicami v Evropi.

Hkrati se lahko spušča Kijev zelo globoko. Linija podzemne železnice Sviatošinsko-Brovarska je namreč najgloblja na svetu; njena postaja Arsenalna je kar 105,5 metra pod površjem. Dostopna je z dvigali, ki potujejo do nje kar pet minut. Znana je tudi z mozaiki okrašena postaja Zoloti Vorota, ki je leta 2011 dobila status arhitekturnega spomenika in velja za eno najlepših v Evropi. Postaje podzemne železnice so zdaj pribežališča ljudi pred napadi ruske vojske.

Predor ljubezni

Ko smo že pri železnici, ta je dala Ukrajini še eno zanimivost, Predor ljubezni. Napol zapuščena železniška proga v kraju Klaven na severozahodu države velja za enega najbolj romantičnih krajev na svetu. Predor namreč obkrožajo zeleni loki, ki so jih na obeh straneh enotirne železniške proge ustvarila drevesa in drugo rastlinje. Po lokalnih legendah se parom, ki obiščejo ta kraj, izpolnijo želje.

Mesto duhov

Ena od najpogostejših asociacij na Ukrajino je Černobil leta 1986, ko se je v Pripjatu, takrat še v Sovjetski zvezi, zgodila najhujša nesreča v zgodovini jedrske energije. Černobilsko izključitveno območje, kakor se imenuje, je že zdavnaj preraslo rastlinje, tja so se znova naselile divje živali. Pripjat je mesto duhov, prav tako naselja v okolici, kar pa je v zadnjih letih pritegnilo številne turiste. Pred dnevi je območje zloglasne elektrarne zavzela ruska vojska.

Največji antonov

Resda je bilo zasnovano še v času Sovjetske zveze, toda največje in najtežje letalo na svetu Antonov An-225 Mrija so izdelali v Kijevu. Poganja ga šest turboventilatorskih motorjev in ima rekord za najtežji tovor: tehtal je kar 253.820 kilogramov. Letalo so leta 1988 sicer izdelali le v enem primerku, drugi je ostal nedokončan. Po zadnjih novicah sodeč je tudi prvi zdaj del zgodovine. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je namreč v nedeljo sporočil, da je bilo letalo uničeno v napadu ruskih vojaških enot na letališče Hostomel. Včeraj so se spet pojavile novice, da morda vendarle ni uničeno.

Narodna noša

Ukrajinska narodna noša se imenuje višivanka, njena posebnost pa je vezenina, značilna za različne regije. Osnova noše je bela srajca iz platna, okrašena z izvezenimi cvetličnimi in drugimi okrasnimi motivi. Posebnost kostuma je tudi v tem, da ga nosijo tako moški kot ženske.

Lokalna hrana in McDonald's

Ukrajina je znana po številnih jedeh, kot so boršč in vareniki (nekakšni cmoki oziroma žlikrofi), pa zeljni in mesni zvitki, razne kaše in juhe ter klobasice, a hkrati so očitno dojemljivi tudi za hitro hrano iz uvoza. McDonald's na trgu Vokzaljna v Kijevu je menda tretji najbolj obiskan na svetu.

Sergej Bubka

Vrhunski atlet, ki je začel tekmovati za Sovjetsko zvezo, a končal kot predstavnik Ukrajine. V skoku ob palici je Sergej Bubka osvojil naslov olimpijskega prvaka, šestkrat zapored je postal svetovni prvak, 35-krat pa je popravil svetovni rekord (17-krat zunaj in 18-krat v dvorani), zaradi česar se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Prvi je preskočil šest metrov in julija 1994 postavil svetovni rekord s 6,14 metra, držal pa je tudi dvoranski svetovni rekord s 6,15 metra. Večkrat je bil izbran za najboljšega atleta na svetu, še vedno pa je športni funkcionar, med drugim predsednik ukrajinskega olimpijskega komiteja. V tej vlogi se je že zahvalil vsem za podporo ukrajinskemu narodu. »Vojna se mora končati, mir in človečnost morata prevladati,« je zapisal na twitterju.

Ena najprodornejših dirigentk

Ukrajinska dirigentka Oksana Lyniv se je v zgodovino zapisala že poleti, ko je kot prva ženska odprla sloviti Wagnerjev festival v Bayreuthu, zdaj bo pot kolegicam krojila še na vrhu ene izmed italijanskih opernih hiš. Kot prva ženska je namreč postala direktorica bolonjske opere. Pred nedavnim se je pridružila številnim ukrajinskim umetnikom in kulturnikom, ki so izrazili ogorčenje nad rusko agresijo. »Svet je končno spoznal Putinov pravi obraz,« je izjavila za Deutsche Welle.