V nadaljevanju preberite:

Kljub polni solidarnosti z Ukrajino in izjavam, denimo predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, da si jo kot eno od nas želimo v EU, je prihodnost njene poti v smeri Bruslja negotova.

Rusko spodkopavanje Ukrajine je že več let povezano z njenimi evropskimi ambicijami in približevanjem Zahodu. Majdanska revolucija leta 2014 je izbruhnila, ker se je takratni predsednik Viktor Janukovič pod pritiskom Vladimirja Putina odločil, da ne bo podpisal asociacijskega sporazuma z EU.

Po padcu režima sta sledili aneksija Krima in vojna v Donbasu. EU ima asociacijske sporazume s številnimi državami. Z njimi ureja predvsem sodelovanje na gospodarskem področju, denimo dostop do trga. Tudi druge države, ki so v zadnjih desetletjih vstopale, so začele pot s takšnimi sporazumi.

Ukrajina je med šestimi deželami vzhodnega partnerstva (vanj so se vključila še Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija in Moldavija), ki nimajo evropske perspektive. To v žargonu EU pomeni, da cilj ni članstvo.