O svobodi in tiraniji ter upanjih sveta in ZDA

»Lani nas je razdvajal covid-19, letos smo končno spet skupaj,« je ameriški demokratski predsednik Joe Biden začel svoj drugi govor o stanju v državi. »Danes se srečujemo kot demokrati, republikanci in neodvisni, a najbolj pomembno, kot Američani. Z dolžnostjo drug do drugega, do ameriškega ljudstva in do ustave.«

Predsednikov vsakoletni nagovor ljudstvu ima poseben pomen, že vse odkar je 28. predsednik ZDA Woodrow Wilson obnovil običaj, ki ga je prekinil eden od ustanovnih očetov in tretji predsednik Thomas Jefferson. Tudi Biden zagotovo upa na čarovnijo izgovorjenega stanja v Uniji, kot se dobesedno imenuje, potem ko so ga predsedniki celo stoletje kongresu pošiljali v pisni obliki. Tik pred njim je le 37 odstotkov Američanov odobravalo njegovo delo in kar 55 odstotkov je bilo nezadovoljnih z njim. Iz Kalifornije in drugod se proti prestolnici Washington pravkar odpravlja protestni konvoj tovornjakov, kakršen je pred kratkim Kanado prisilil v razglasitev izrednih razmer.

Za Bidnom sta prvič stali podpredsednica in predsednica predstavniškega doma, demokratki Kamala Harris in Nancy Pelosi. FOTO: Jabin Botsford/AFP

Da bi ohladile ljudsko jezo, zdaj tudi demokratsko vodene zvezne države ZDA z bliskovito hitrostjo odpravljajo omejitve zaradi pandemije. Za vse druge pa je demokratski predsednik ob ruskem napadu na Ukrajino najprej poudaril odločenost za zmago svobode nad tiranijo. »Pred šestimi dnevi je ruski predsednik Vladimir Putin poskusil pretresti temelje svobodnega sveta, misleč, da ga lahko upogne s svojimi grožnjami. A se je pošteno zaračunal,« je dejal Biden. »Mislil je, da se bo zapeljal v Ukrajino in svet se bo prevrnil na hrbet, namesto tega je srečal steno moči, ki si je nikoli ni predstavljal. Srečal je ukrajinsko ljudstvo.«

Biden je izpostavil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, čigar pogum proti veliko bolje oboroženi veliki sosedi občuduje ves svobodoljubni svet, in pohvalil Ukrajince, ki tanke ustavljajo s svojimi telesi, ter vse, od študentov do upokojencev, ki so se prelevili v vojake. »Luč bo zmagala nad temo!« je ocenil predsednik ZDA, številni navzoči politiki in drugi dostojanstveniki pa so nosili rute ali broške v barvi ukrajinske zastave. »Združene države Amerike stojimo z ukrajinskim ljudstvom!«

Prva dama Jill Biden je poleg drugih v svojo ložo povabila veleposlanico Ukrajine v ZDA Oksano Markarovo. FOTO: Evelyn Hockstein/AfFP

Biden je poudaril koalicijo svobodoljubnih držav, od evropskih do ameriških, azijskih in afriških, ki jo je »v odgovor z resnico na ruske laži« pomagal oblikovati sam. Po njegovem prepričanju je Putin bolj izoliran v svetu kot kdaj prej in spomnil je na resne finančne, tehnološke in druge sankcije, ki so jih že sprejeli, ter naznanil nove. Putinovim oligarhom grozi odvzem nepremičnin in drugega premoženja, ameriški demokratski predsednik je naznanil zaprtje ameriškega zračnega prostora za vsa ruska letala. Ukrajinskim borcem pa bo vendarle ponudil predvsem vojaško, gospodarsko in človekoljubno pomoč. Spet je poudaril, da zaradi te države ne bodo vojaško posredovali, bodo pa za »vsako ped« ozemlja članic vojaške zveze Nato.

»V spopadu med demokracijo in avtokracijo so demokracije odrasle trenutku in svet se jasno opredeljuje za mir in stabilnost. To je resnični preizkus, zahteval bo čas. Še naprej naj nam bo zgled železna volja ukrajinskega ljudstva.« Biden pa je ruskemu napadu na Ukrajino pripisal tudi krivdo za visoke cene fosilnih goriv doma. Domači kritiki za to raje obtožujejo demokratsko obračunavanje domače proizvodnje ter napovedovanje prednosti obnovljivih energetskih virov, pa čeprav zdaj tudi Nemčija priznava resne posledice takšne politike, med drugim odvisnost od ruskega plina ter s tem posredno plačevanje napada na Ukrajino. Proti visokim cenam goriva se bo Biden skupaj z drugimi državami bojeval s 60 milijoni sodov nafte iz strateških rezerv.

Demokratski predsednik je omenil tudi težki leti pandemije in poudaril svoje ukrepe proti njej, še posebej na desnici močno kritizirani rešilni program iz lanskega marca. Ta naj bi v nasprotju z nižanji davkov za bogate svojega republikanskega predhodnika Donalda Trumpa pomagal običajnemu Američanu in Američanki, poudaril je lansko 5,7-odstotno gospodarsko rast. Kritiki pa navajajo še višjo inflacijo, proti kateri se hoče Biden bojevati z nižanjem stroškov dela, in ne plač, omenil je tudi gigantski infrastrukturni program iz lanskega leta, ki bo po njegovem prepričanju spremenil Ameriko in ji zagotovil tehnološko vodstvo v 21. stoletju.

Tako kot prejšnji republikanski predsednik Donald Trump se Biden zavzema za vračanje proizvodnje domov. FOTO: Marco Bello/Reuters

S svojim programom »kupujmo ameriško« pa prvi demokrat spominja na Trumpovo geslo »Najprej Amerika«. S polprevodniki podjetja Intel je ponosno naznanil novo tovarno na domačih tleh, a hkrati poudaril, da je treba vztrajati pri nekaterih dosedanjih programih, kot so napajalne postaje za električne avtomobile, zamenjave svinčenih cevi v stanovanjih, hitri internet za vse in tako naprej. Odpraviti hoče naziv »rjasti pas« za nekdanja industrijska območja, ki jih je močno prizadela selitev industrije na Kitajsko in drugam, za običajne Američane pa tudi znižati ceno zdravil, otroškega varstva in drugega, omenjal je tudi boj proti kriminalu in boljše zavarovanje meja.

»Močnejši smo kot pred letom dni,« je svoj govor o stanju v državi sklenil predsednik Joe Biden v upanju, da mu bodo Američani bolj verjeli kot doslej.