Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Svet

Ruska vojna proti Ukrajini in vstajenje Nata

Generalni sekretar Severnoatlantskega zavezništva Jens Stoltenberg ponavlja, da je vladar iz Kremlja z napadom na Ukrajino dosegel nasprotje od svojih ciljev.
Jens Stoltenberg je moral loviti ravnotežje, da Donald Trump ni povzročil potresa v zavezništvu. Prepričevati ga je moral, da so evropske države začele vlagati več v obrambo. Na drugi strani je moral potrpežljivo delati z državami, kot je Slovenija, ki niso izpolnjevale svojih zavez FOTO: Johanna Geron Reuters
Jens Stoltenberg je moral loviti ravnotežje, da Donald Trump ni povzročil potresa v zavezništvu. Prepričevati ga je moral, da so evropske države začele vlagati več v obrambo. Na drugi strani je moral potrpežljivo delati z državami, kot je Slovenija, ki niso izpolnjevale svojih zavez FOTO: Johanna Geron Reuters
17. 6. 2022 | 20:00
7:42

V nadaljevanju preberite:

V njegovih osmih letih na položaju generačnega je Nato preživljal preobrazbe in krize. Ko je leta 2014 prišel na položaj, je Rusija že anektirala Krim, destabilizirala Donbas in v njem vzpostavila dve separatistični »republiki«. Stoltenbergu so bile v pomoč bogate izkušnje. Na Norveškem je bil socialdemokratski minister in premier. Prihaja iz diplomatske družine. Oče Thorvald Stoltenberg je bil tudi, v 60. letih, norveški diplomat v Beogradu. Njegova najhujša premierska preizkušnja je bila poleti 2011: masaker Andersa Behringa Breivika v Oslu in na Utøyi, ki je pretresel Norveško in svet. Ruski napad na Ukrajino, ki so ga na podlagi obveščevalnih podatkov dobro predvideli, pa je zavezništvo in Stoltenberga postavil v krizni modus.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine