Več pomoči Ukrajini v kritičnem stanju

Več težkega orožja za Ukrajino, naložbe v obrambo in nov strateški koncept so teme dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata. To je nekakšen uvod v vrh zavezništva čez štirinajst dni v Madridu.

Pred začetkom zasedanja ministrov se je zbrala kontaktna skupina za podporo Ukrajini, ki deluje pod vodstvom ZDA in v kateri deluje širši krog držav, kot je Nato. To je tretje srečanje skupine, ki se ukvarja predvsem s pomočjo ukrajinski armadi z orožjem. Prvič se je sestala aprila v nemškem Ramsteinu. Ukrajina po navedbah predsednikovega svetovalca Mihajla Podoljaka potrebuje 1000 havbic, 500 tankov, 1000 dronov ... Premoč v oborožitvi daje Rusiji prednost v geografsko koncentriranih spopadih, kot potekajo v zadnjih tednih v luganski oblasti.

Že do zdaj je prejela več orožja po Natovih standardih, tudi topništvo, sodobne sisteme protizračne obrambe, večcevne raketomete in oklepna vozila. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ocenil, da bi zaveznice za Ukrajino, ki je v kritičnem stanju, morale narediti še več. Dobave z Zahoda pogosto zahtevajo nekaj časa. Nemčija in Nizozemska sta, denimo, morali več tednov usposabljati ukrajinske vojake za uporabo samovoznih havbic 2000. Več Natovih držav na čelu z ZDA in Združenim kraljestvom napoveduje dodatne dobave orožja.

Branilcem zmanjkuje oborožitve in streliva

Po pričakovanjih Stoltenberga se bodo zaveznice na madridskem vrhu strinjale o obsežnem svežnju pomoči Ukrajini. Dobila pa naj bi še dolgoročno pomoč za prehod od orožja iz sovjetskega obdobja k sodobni Natovi opremi. Nato vidi rusko invazijo kot največjo grožnjo evroatlantski varnosti v zadnjih desetletjih in kot brutalno vojno izčrpavanja proti ukrajinskemu ljudstvu. Zasedanja v Bruslju se je udeležil ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, ki je kolegom neposredno opisal položaj. Na vrh v Madridu je povabljen predsednik Volodimir Zelenski.

Zavezništvo se hitro prilagaja novemu varnostnemu položaju, saj ruske grožnje segajo onkraj Ukrajine. Število Natovih bojnih skupin, ki so kot odziv na aneksijo Krima in rusko destabilizacijo vzhodne Ukrajine leta 2014 prej delovale le v treh baltskih državah na Poljskem, so podvojili na osem. Z navzočnostjo na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji pokrivajo celotno vzhodno krilo do Črnega morja. Pod zavezniškim poveljstvom je že več kot 40.000 vojakov, največ na vzhodu. Okrepljena je navzočnost na morju in v zraku. Višja je tudi pripravljenost sil.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ocenil, da bi zaveznice za Ukrajino, ki je v kritičnem stanju, morale narediti še več. FOTO: Yves Herman/Reuters

Evropske zaveznice in Kanada že sedem let zapored zvišujejo obrambne izdatke. A ruski začetek vojne 24. februarja je prelomnica. Države, ki še niso dosegle dveh odstotkov BDP izdatkov za obrambo, druga za drugo napovedujejo, kako in kdaj bodo dosegle ta cilj. Belgija, ki ima že tako sodobne vojaške sile, je med zadnjimi napovedala, da bo do leta 2030 skoraj podvojila izdatke za obrambo. Slovenija pa še ni pojasnila, na kakšen cilj bo dosegla dvoodstotni cilj. S predvidenimi naložbami, ki vključujejo nakupe osemkolesnikov boxer, naj bi do leta 2024 dosegla 1,5 odstotka.

Na vrhu v Walesu pred osmimi leti so se članice Nata zavezale, da bodo do tega leta prišle do dveh odstotkov. Konec meseca bo v Madridu, kamor bodo predvidoma odpotovali premier Robert Golob, vodja diplomacije Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec, priložnost, da državni vrh zaveznicam predstavi svoje načrte. Odstop od nabave boxerjev ali drugi večji zapleti bi v praksi pomenili, da Slovenija do leta 2026 v nasprotju z lastno odločitvijo in zavezo ne bo imela ustrezne zmogljivosti, osemkolesnikov za srednjo bataljonsko skupino, ki je predvidena v Natovih načrtih.

Priprave na nov strateški koncept potekajo v drugačnem okolju. V starem je Rusija obravnavana še kot strateška partnerica. Vrha v Lizboni, kjer je bil leta 2010 sprejet, se je udeležil tudi tedanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev. V novem bo več pozornosti namenjene varnostni vlogi Kitajske (ki v starem sploh ni omenjana), ne bodo pa je obravnavali kot nasprotnice. Kar zadeva prošnjo Finske in Švedske za vstop, je Stoltenberg podprl sporočila iz Helsinkov in Stockholma, da sta pripravljeni sodelovati s Turčijo za odpravo njenih skrbi glede terorističnih dejavnosti kurdske PKK.