Nemčija bi vzpostavila večnacionalne bojne enote na vzhodnem krilu Nata

20.30 Nemška obrambna ministrica pozvala h krepitvi vzhodnega krila Nata

Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je danes ob robu srečanja obrambnih ministrov držav članic Nata v Bruslju zaveznike pozvala, naj podprejo prizadevanja Nemčije za vzpostavitev večnacionalne bojne enote na vzhodnem krilu Nata v Litvi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Lambrechtova je ob tem dejala, da je Nemčija pripravljena voditi novo večnacionalno bojno skupino v Litvi, in da njena država lahko za potrebe te misije prispeva štirimestno število vojakov.

Dodala je, da je zdaj potrebno zgolj še najti države, ki bi bile s svojimi oboroženimi silami pripravljene sodelovati v misiji na vzhodnem krilu severnoatlantskega vojaškega zavezništva.

Oblasti v Litvi, Latviji in Estoniji so od začetka vojne v Ukrajini namreč večkrat izrazile željo po večji prisotnosti zavezniških vojska v regiji. Latvijski obrambni minister Artis Pabriks je poudaril, da baltskih držav ne zanima samo povečanje števila vojakov, pač pa tudi premestitve vojaške opreme in razvoj poveljniških struktur.

Natove bojne skupine so trenutno že prisotne v vseh treh baltskih državah, ki si delijo mejo z Rusijo, prav tako pa so tovrstne vojaške skupine vzpostavljene na Poljskem in Slovaškem ter v Romuniji in Bolgariji. Dokočne odločitve o krepitvah Natovih misij naj bi bile sprejete na prihajajočem vrhu zavezništva v Madridu.

15.20  Rusija po navedbah Kremlja pripravljena sodelovati pri reševanju krize glede izvoza žita

Rusija je pripravljena sodelovati pri reševanju krize glede izvoza ukrajinskega žita, je danes po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pri tem je Rusija za posledično grozečo svetovno prehransko krizo ponovno obtožila Ukrajino, češ da minira svoja pristanišča.

»Ne vemo še, ali Ukrajina to želi, ali je na to pripravljena, saj o tem molčijo,« je glede ukrajinske pripravljenosti na sodelovanje po poročanju nemške tiskovne agencije DPA kritično pripomnil Peskov.

Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal še, da si za rešitev krize prizadevajo tudi druge države, na primer Turčija, ki je od začetka vojne že večkrat posredovala ali pa se je ponudila za posrednico med sprtima stranema.

Ukrajina sicer vztrajno zahteva, da se ji omogoči izvoz žita po železnici ali prek pristanišč v Črnem morju, ki jih po navedbah Kijeva že dlje časa blokira ruska mornarica. Ukrajina, ki je četrta največja izvoznica žita na svetu, je precej odvisna od lastnih zalog.

Za grozečo prehransko krizo v večjem delu sveta Rusijo krivi tudi Zahod. Po drugi strani Rusija obtožuje Ukrajino, da je svoja pristanišča minirala in da min noče odstraniti. V Ukrajini se namreč bojijo, da bi ruske enote v tem primeru lahko napadle z obale, še navaja DPA.

15.15  Vojaška industrija na Hrvaškem je v razcvetu

Proizvajalec pištol in jurišnih pušk iz Karlovca HS Produkt je imel lani več kot 1,07 milijarde kun (140 milijonov evrov) prihodkov. Veliko rast prodaje so zaznala tudi nekatera druga hrvaška podjetja iz sektorja vojaške industrije, k temu pa je prispevala tudi vojna v Ukrajini, piše hrvaški časnik Večernji list.

Drugi največji proizvajalec vojaške opreme, zagrebški DOK-ING, je z izvozom svojih robotskih vozil za razminiranje ustvaril rekordnih 265 milijonov kun (20,7 milijona evrov) prihodkov. Proizvajalec čelad Šestan-Busch je imel 66 milijonov kun (8,8 milijona evrov) prihodkov, približno toliko pa tudi državna agencija Alan.

Gre za le nekaj uspešnih primerov hrvaških proizvajalcev orožja in vojaške opreme, ki so svoje izdelke letos predstavljali tudi na največjem evropskem sejmu orožja in vojaške opreme Eurosatory v Parizu.

Na sejmu so se predstavili v sklopu Hrvaškega grozda konkurenčnosti obrambnih industrij, ki združuje več kot 60 podjetij s področja vojaške industrije. Pred tremi meseci, torej pred vojno v Ukrajini, jih je združeval okoli 40, še piše Večernji list.

Da je vojna v Ukrajini vplivala na povpraševanje, je za časnik potrdil predsednik združenja Goran Basarac. Poudaril je, da je obseg povpraševanja sicer podoben kot pred vojno, se je pa zgodilo veliko drobljenje tržišča.

»Povpraševanje, povezano z vojno v Ukrajini, ne prihaja z vladne ravni, ampak se zdi, da ima vsaka vojaška enota v Ukrajini svojega predstavnika, ki pride naročat in kupovat neke svoje posebnosti. Takšne razmere so zahtevne za proizvajalce, na primer proizvajalce čelad, ker gre za naročila od 1500 do 2000 kosov, kar pomeni, da ne morejo proizvajati velikih serij, ampak se morajo prilagajati vsakemu naročniku posebej,« je pojasnil Basarac.

15.05  Slovaška in Litva Ukrajini podarili dodatno vojaško opremo

Slovaška je Ukrajini podarila pet helikopterjev in več tisoč raket tipa grad, je danes sporočil slovaški obrambni minister Jaroslav Nad. Litovska vojska je prav tako potrdila, da je Ukrajina prejela njihovo pošiljko oklepnih transportnih vozil M113 v vrednosti 15,5 milijona evrov.

»Ta sveženj pomoči Ukrajini, tako kot vse prejšnje dobave, bo povrnjen iz evropskega mirovnega instrumenta, kar je močan izraz solidarnosti Evropske unije z Ukrajino,« je v objavi na facebooku zapisal Nad, ki je pojasnil, da je Slovaška vzhodni sosedi poslala en helikopter mi-2 in štiri helikopterje mi-17.

Obrambno ministrstvo v Bratislavi je sporočilo, da ukrajinske sile že uporabljajo podarjene helikopterje, ki so jih na Slovaškem nadomestili s helikopterji ameriške izdelave UH-60 black hawk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot navaja nemška tiskovna agencija DPA, je Litva ukrajinski vojski dobavila oklepnike tipa M113, s čimer je skupna vrednost vojaške pomoči te baltske države Ukrajini narasla na okoli 115 milijonov evrov. Slovaška naj bi od začetka vojne Ukrajini donirala vojaško opremo v vrednosti 154 milijonov evrov.

14.00  Kremelj obisk trojice evropskih voditeljev v Kijevu označil za nepotreben

Kremelj je danes ob obisku voditeljev trojice največjih članic EU, Francije, Nemčije in Italije, v Kijevu Zahod posvaril pred novimi dobavami orožja Ukrajini, češ da so te povsem nepotrebne in bodo še bolj škodovale državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Moskvi se jim obisk evropskih voditeljev zdi nepotreben.

Upajmo, da se trojica evropskih voditeljev ter predsednik Romunije ne bodo osredotočili le na to, da Ukrajino še bolj napolnijo z orožjem, je v zvezi z današnjim obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemškega kanclerja Olafa Scholza in italijanskega premiera Maria Draghija ter romunskega predsednika Klausa Iohannisa dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Dodal je, da upa, da bodo evropski voditelji spodbudili ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega, da na zadeve pogleda bolj realno.

Da je obisk evropskih voditeljev v Kijevu nepotreben, je danes sporočil tudi nekdanji ruski predsednik, zdaj namestnik predsednika sveta za nacionalno varnost Dmitrij Medvedjev.

Evropski ljubitelji žab, jetrnih klobas in špagetov radi obiskujejo Kijev. Povsem nepotrebno, je Medvedjev tvitnil v angleščini. Obljubili članstvo v EU ter stare havbice Ukrajini, popili gorilko ter se z vlakom vrnili domov, je dodal, pri čemer je z gorilko mislil na ukrajinsko vodko.

Macron, Scholz in Draghi so danes prispeli na obisk v Kijev, kjer želijo predati sporočilo o evropski enotnosti in nadaljnji podpori Ukrajini. To je prvi obisk voditeljev trojice največjih članic Evropske unije v Ukrajini po začetku ruske agresije 24. februarja, pridružil se jim je tudi romunski predsednik.

13.00  Junaštvo ukrajinske vojske in njihovih ljudi

Prvi postanek voditeljev trojice največjih članic Evropske unije je bil v kijevskem predmestju Irpin, kjer so po umiku ruskih sil konec marca našli trupla skoraj 300 civilistov.

Ukrajincem je prav tu uspelo zaustaviti rusko vojsko, ki se je spuščala proti Kijevu, je dejal Macron in obrambo pred rusko agresijo označil za junaštvo vojske pa tudi ukrajinskega prebivalstva. Ponovil je, da Francija stoji Ukrajini ob strani in dodal, da se ta mora upirati ruski agresiji in vojno tudi zmagati.

Italijanski premier je medtem Irpin opisal kot kraj uničenja, a tudi upanja. Verjame, da bo Ukrajina po vojni uspešno obnovila svoje ozemlje, in dodaja, da je vojna ljudi združila in zdaj lahko ustvarjajo stvari, ki pred vojno niso bile mogoče.

Tudi Scholz je v kijevskem predmestju obsodil brutalnost ruskih sil in dejal, da so bili prizadeti nedolžni civilisti in uničeno celotno mesto, v katerem ni bilo nobene vojaške infrastrukture.

To veliko pove o ruski vojski, ki je usmerjena v uničevanje in osvajanje, ne da bi upoštevala človeška življenja, je dodal. Uničenje v Irpinu pa je označil za zelo pomemben opomin, da je nujno treba nekaj storiti.

Voditelji, vključno z romunskim predsednikom Klausom Iohannisom, ki je v Kijev prispel ločeno, naj bi se kasneje s predsednikom Volodimirjem Zelenskim pogovarjali o nadaljnji vojaški in finančni podpori državi ter želji Ukrajine po članstvu v EU.

Zlasti za Scholza je obisk Kijeva prelomen dogodek, saj v Berlinu več tednov poteka razprava o tem, ali bi moral Ukrajino obiskati že prej. Zelenski pa medtem še naprej vrši pritisk na nemške voditelje, naj storijo več za pomoč v boju proti Rusiji, vključno s pošiljanjem težkega orožja. Tudi ukrajinski veleposlanik v Nemčiji Andrij Melnik je pred obiskom dejal, da Ukrajinci upajo, da kancler ne bo prišel praznih rok.

Nemčija je sicer Ukrajini obljubila vrsto vojaške opreme, od samovoznih havbic do raketnih sistemov za večkratno izstrelitev. Toda počasnost pri dejanski dobavi težkega orožja je sprožila vprašanja, ali so bile Scholzeve obljube iskrene.

12.00  Usoda sirot iz Ukrajine se je močno dotaknila Slovencev

Usoda begunskih sirot iz Ukrajine, ki so nastanjene v Slavini pri Postojni, se je dotaknila prebivalcev Slovenije, zato so jim namenili že marsikatero pomoč. Donacije so različne, prav vseh pa so neizmerno veseli, je za STA povedala direktorica dijaškega doma Postojna, ki vodi projekt sirotišnice, Cvetka Kernel.

»Nekatere od donacij so nepredstavljive, nepričakovane in tudi finančno tako visoke, da nikoli ne bi razmišljal, da bi lahko tako bilo. Taka je bila tudi donacija Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki je prinesla ček za 18.000 evrov. Denar so zbirale medicinske sestre in babice po vsej Sloveniji. Težko si predstavljam, koliko energije so porabili za ves ta denar,« je povedala Kernelova.

Ljudje zbirajo denar in druge stvari po različnih kanalih. Velikokrat jih presenetijo tudi take donacije, kot so jo dobili v sredo, ko so svoj prispevek prinesli otroci iz Osnovne šole Knežak. Vendar za ukrajinske otroke zbirajo tudi na drugih okoliških osnovnih šolah.

»Nekateri so nam že prinesli svoj prispevek, drugi so ga napovedali. Vendar je nepredstavljivo, kako ti otroci in njihovi starši zbirajo in prinesejo poleg denarja različne stvari, kot so plenice, higienski material, potrebščine za otroke. Potem so tu donacije, ki jih dajejo podjetja. Eno med njimi je doniralo 10.000 evrov, s tem denarjem smo kupili profesionalni sušilni stroj,« je še povedala.

Veseli so tudi manjših, vsakodnevnih donacij. Prebivalci iz okolice jim med drugim prinašajo sadje, pogosto tako dobijo jagode in češnje, sladice ali igrače. Dobili so tudi torto ob ukrajinskem prazniku, ki so je bili zelo veseli. Mnogi pridejo in jih povprašajo, kaj potrebujejo, in jim potem to tudi prinesejo.

Kernelova je povedala še, da so nekatere manjše donacije namenili tudi ženskam, medicinskim sestram in zdravnicam, ki so prišle s sirotami, in njihovim otrokom. Tako so jim namenili bone za frizerja, pedikuro in podobno, otroke pa bodo odpeljali na počitnice ter jih opremili s šolskimi potrebščinami pred novim šolskim letom.

Donacije prihajajo iz različnih koncev Slovenije, vendar smo vseh, tudi najmanjših, zelo veseli, je v zahvalo vsem donatorjem povedala Cvetka Kernel.

11.15  Stoltenberg: Zaveznice pripravljene še naprej znatno podpirati Ukrajino

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred vrhom Nata v Madridu dejal, da bo to vrh, ki bo spremenil zavezništvo v ključnem času za našo varnost. Ob prihodu na zasedanje obrambnih ministrov Nata, ki v Bruslju danes nadaljujejo pogovore, je še povedal, da so zaveznice pripravljene še naprej znatno podpirati Ukrajino proti ruski agresiji.

Zasedanje obrambnih ministrov 30 članic zavezništva se je v sredo začelo z delovno večerjo, na kateri so sodelovale tudi partnerice Nata – Finska, Švedska, Ukrajina in EU. Govorili so o ruski agresiji na Ukrajino.

Zaveznice v Natu so pripravljene še naprej zagotavljati znatno podporo Ukrajini, je novinarjem danes dejal Stoltenberg. Ukrajina po njegovem resnično potrebuje podporo.

Pri tem je pozdravil napoved ameriškega predsednika Joeja Bidna, da bodo ZDA sprostile novo varnostno pomoč Ukrajini v vrednosti milijarde dolarjev.

Stoltenberg je napovedal, da bodo na vrhu Nata v Madridu zaveznice sprejemale pomembne odločitve. Dogovorile se bodo namreč o obsežnem svežnju pomoči Ukrajini. Dolgoročno naj bi jim pomagali pri prehodu od vojaške opreme sovjetske izdelave na bolj sodobno Natovo opremo.

Poleg tega bodo na madridskem vrhu odločili o tem, kako še okrepiti odvračalno in obrambno držo in kako še posodobiti Nato, in sicer s sprejetjem strateškega koncepta, ki odraža novo varnostno realnost.

Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je po srečanju povedala, da bo Nemčija Ukrajini podarila tri večcevne raketomete. Ti bi lahko bili dobavljeni v juliju ali avgustu, potem ko se bodo ukrajinske sile izurile za njihovo uporabo.

Nemčija bo Ukrajini sicer sprva dostavila le tri namesto štirih raketometov, ki lahko zadenejo cilje, oddaljene več kot 80 kilometrov. To lahko Nemčija trenutno zagotovi, ne da bi ogrozila lastno obrambo in obrambo zavezništva.

Slovaška pa je Ukrajini podarila pet vojaških helikopterjev tipa mi sovjetske izdelave in tisoč raket tipa grad, je danes sporočil slovaški obrambni minister Jaroslav Nad.

Z veseljem potrjujem, da je bilo na tisoče slovaških raket 122 mm grad in pet helikopterjev serije mi varno podarjenih ukrajinskim oboroženim silam, je zapisal na twitterju ob robu zasedanja. Pet slovaških helikopterjev naj bi zamenjali za helikopterje black hawk ameriške izdelave.

10.45  Ukrajini se obeta pozitivno mnenje Bruslja glede statusa kandidatke za EU

Evropska komisija bo predvidoma jutri predstavila svoje mnenje o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, Gruziji in Moldaviji. Pričakovati je, da bo mnenje o podelitvi statusa Ukrajini pozitivno. Dokončno odločitev o tem morajo sprejeti voditelji članic EU, ki se bodo sestali prihodnji teden in so še močno razdeljeni.

10.30  UNHCR: Število razseljenih na svetu prvič preseglo sto milijonov

Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je število razseljenih oseb po svetu prvič preseglo sto milijonov, kar predstavlja največje število razseljenih oseb od druge svetovne vojne. Hkrati pa UNHCR opozarja, da bi se zaradi vojne v Ukrajini in svetovnega pomanjkanja hrane lahko njihovo število še povečalo.

UNHCR je v svojem letnem poročilu o svetovnih trendih navedel, da je na presežen mejnik sto milijonov razseljenih oseb vplivalo več sočasnih kriz, med drugim vojna v Ukrajini in sprememba oblasti v Afganistanu. Poročilo opozarja na skrb vzbujajoč trend, saj se je število beguncev v zadnjem desetletju vsako leto povečalo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Do konca lanskega leta je UNHCR poročal o 89,3 milijona ljudeh, razseljenih zaradi vojne, nasilja, preganjanja in kršitev človekovih pravic. To pa predstavlja osemodstotno povečanje v primerjavi z letom 2020. Čeprav poročilo obravnava razvoj dogodkov v letu 2021, pa vključuje tudi trenutno število beguncev, ki je zaradi vojne v Ukrajini, naraslo na sto milijonov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Pri tem je visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi opozoril, da vojna v Ukrajini poleg neposrednih posledic otežuje tudi odzivanje na krize, saj je zadala močen udarec mednarodnemu sodelovanju.

Tudi če bi se vojna končala v nekaj mesecih, kar se mu zdi malo verjetno, bo potrebno dlje časa, da se zacelijo brazgotine pri mednarodnem sodelovanju, ki so posledica razkolov med Zahodom in Rusijo. Trenja med državami pa bi lahko oslabila že tako nizko finančno pomoč pri reševanju številnih kriz, je menil.

UNHCR je v svojem poročilu izpostavil velikodušen odziv in solidarnost glede dogajanja v Ukrajini, saj so bili Ukrajinci na begu po vsej Evropi sprejeti z odprtimi rokami. Grandi je mednarodno pomoč Ukrajini primerjal z odzivom na krize v Siriji in Afganistanu ter spomnil, kako so evropski voditelji vztrajali, da nimajo kapacitet, ko jih je UNHCR prosili, naj sprejmejo večje število beguncev.

10.00  Macron, Scholz in Draghi v Kijevu z obljubo nadaljnje podpore Ukrajini

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in italijanski premier Mario Draghi so prispeli na obisk v Kijev, kjer želijo predati sporočilo o evropski enotnosti in nadaljnji podpori Ukrajini. Scholz je pri tem obljubil, da bodo pomoč državi nudili, dokler bo to potrebno.

Voditelji trojice največjih članic Evropske unije so na prvem obisku v Ukrajini po začetku ruske agresije 24. februarja. Glede na Macronove napovedi naj bi se najprej napotili na območje v predmestju Kijeva, kjer so bili zagrešeni poboji, nato pa se bodo srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Predsednik Francije, ki je do 30. junija na čelu sveta EU, je pojasnil, da so prišli predat sporočilo evropske enotnosti in podpore Kijevu tako v tem trenutku kot v prihodnje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Podobno je nadaljnjo podporo napovedal tudi Scholz. Želimo izkazati ne le solidarnost, pač pa tudi zagotoviti, da se bo pomoč, ki jo organiziramo – finančna, humanitarna, pa tudi v orožju – nadaljevala, je za časnik Bild dejal nemški kancler. »In da se bo nadaljevala, dokler bo to potrebno za boj Ukrajine,« je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

Pozneje danes naj bi se jim pridružil tudi romunski predsednik Klaus Iohannis.

Voditelji EU bodo sicer čez en teden razpravljali o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini. Evropska komisija naj bi svoje mnenje o tem podala že v petek.

9.05  V Severodonecku je menda še okoli 10.000 civilistov

V mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine, kjer že več tednov potekajo intenzivni spopadi, je ujetih približno 10.000 civilistov, je v sredo povedal guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj.

Od 100.000 prebivalcev mesta jih je ostalo približno še 10.000, je na telegramu zapisal guverner Luganska in dodal, da ukrajinske sile še naprej zadržujejo rusko vojsko, kolikor je le mogoče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ruske oblasti so sicer že v torek dejale, da so pripravljene organizirati evakuacijo iz tovarne Azot v Severodonecku, kjer je poleg vojakov ujetih tudi okrog 500 civilistov, v mesto Svatove v regiji Lugansk, ki je pod nadzorom proruskih separatistov. V sredo pa so obtožile Ukrajino, da preprečuje evakuacijo civilistov iz tovarne.

Večji del mesta Severodoneck nadzorujejo ruske sile, uničeni so tudi vsi mostovi, ki mesto povezujejo s sosednjim mestom Lisičansk. S tem sta onemogočeni evakuacija ljudi v druge dele Ukrajine ter oskrba mesta.

Po podatkih ZN so razmere v mestu vse slabše, primanjkuje pitne vode, prekinjena je preskrba z elektriko. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek spopad v Severodonecku označil za bitko, ki bo določila potek vojne v prihodnjih tednih.

9.00  Biden pozval naftna podjetja k povečanju proizvodnje

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo naftna podjetja pisno pozval, naj povečajo proizvodnjo bencina, ker so si zaradi ruske vojne proti Ukrajini potrojila dobičke, medtem ko se Američani ubadajo z visokimi cenami bencina. Biden je pisal posebej sedmim velikim rafinerijam v ZDA.

Sodelovati morate z mojo vlado za konkretne kratkoročne rešitve za krizo, je rafinerijam sporočil Biden v času, ko je povprečna cena bencina v ZDA višja od petih dolarjev za 3,8-litrsko galono.

Ameriška letna inflacija je bila maja 8,6-odstotna, kar je največ v zadnjih 40 letih, med drugim jo poganjajo višje cene energije oziroma posebej bencina.

Biden je opozoril, da je bila povprečna cena marca okrog 4,25 dolarja za galono, ko je sod nafte stal 120 dolarjev. Sod zahodnoteksaške lahke nafte je v sredo stal okrog 117 dolarjev, galona bencina pa več kot pet dolarjev in Biden je v pismu opozoril, da gre za pobiranje rekordnih dobičkov v času, ko ameriške družine trpijo.

Zasebna organizacija Ameriški naftni inštitut (API) je odgovorila, da je za višje cene kriva Bidnova vlada, ki umika državo od fosilnih goriv zaradi svoje agende boja proti podnebnim spremembam.

8.00  Macron, Scholz in Draghi z vlakom na poti v Kijev

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in italijanski premier Mario Draghi so se na krovu vlaka skupaj napotili v Kijev, so danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Elizejske palače in s tem potrdili predhodno poročanje tako italijanskih kot nemških medijev o poti trojice evropskih voditeljev.

Macron, Scholz in Draghi so se na vlak za Kijev vkrcali na Poljskem, v ukrajinski prestolnici pa jih pričakujejo že dopoldne, sta poročali nemška televizija ZDF in italijanski dnevnik La Repubblica, ki sta tudi objavila fotografijo trojice voditeljev na vlaku.

ZDF dodaja, da so že ponoči prispeli v Rzeszow, mesto na jugovzhodu Poljske, nato pa se napotili naprej proti Ukrajini.

Na obisku v Kijevu naj bi se srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in izrazili podporo Evrope Ukrajini v vojni proti Rusiji, ki je 24. februarja sprožila invazijo na državo.

Gre za prvi obisk voditeljev trojice največjih članic Evropske unije v Ukrajini po začetku ruske agresije.

Voditelji EU bodo sicer čez en teden razpravljali o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, poleg nje pa še Gruziji in Moldaviji. Evropska komisija naj bi svoje mnenje o tem podala že v petek.

6.35  Pahor na forumu v Ohridu o posledicah vojne v Ukrajini in širitvi EU

Predsednik republike Borut Pahor se bo danes v Ohridu udeležil Prespanskega foruma za dialog, na katerem bodo govorili o posledicah vojne v Ukrajini na stabilnost Zahodnega Balkana in o širitvenem procesu EU na to regijo. Pahor bo nastopil v osrednji razpravi, v kateri bo govor o regionalni varnosti v luči trenutnih geopolitičnih razmer.

Prespanski forum poteka pod pokroviteljstvom predsednika Severne Makedonije Steva Pendarovskega, ki je Pahorja povabil, da se ga udeleži kot eden osrednjih govornikov. Pahor bo nastopil na osrednji razpravi na visoki ravni z naslovom Kaj sledi vojni v Ukrajini?

Predsednik republike bo z nekaterimi voditelji držav iz regije in EU razpravljal o evropski in regionalni varnosti v trenutnih geopolitičnih okoliščinah, ki jih zaznamujejo vojna v Ukrajini in naraščanje napetosti v regiji, so sporočili iz predsednikovega urada.

Pahor ima ob robu foruma predvidenih več dvostranskih srečanj, med drugim se bo sestal s predsednikom evropskega sveta Charlesom Michelom. Pred uradnim odprtjem foruma pa se bo srečal tudi z gostiteljem, makedonskim predsednikom Pendarovskim.

Med udeleženci foruma so napovedani številni voditelji držav in vlad iz regije ter drugih evropskih držav kot tudi predstavniki mednarodnih organizacij.

Letošnji Prespanski forum, ki bo potekal do sobote, vsebinsko nadaljuje razpravo o Zahodnem Balkanu in njegovi evropski prihodnosti, zaradi katere je bil lani ustanovljen.

6.30  Obrambni ministri Nata danes o krepitvi obrambne drže in izdatkih

Obrambni ministri Nata bodo drugi dan zasedanja v Bruslju govorili o krepitvi odvračalne in obrambne drže zavezništva v luči ukrajinske krize ter povečanju izdatkov za obrambo in investicije. Srečanje bo namenjeno pripravam na vrh Nata čez dva tedna v Madridu, na katerem bo ob podpori Ukrajini v ospredju tudi prilagajanje na novo varnostno okolje.

Ministri bodo v luči spreminjajočih se varnostnih razmer v Evropi, zlasti naraščajoče ruske grožnje, razpravljali o krepitvi odvračalne in obrambne drže kot odzivu na nove okoliščine. To bo pomenilo okrepitev Natove prisotnosti, večje zmogljivosti in večjo pripravljenost, je pred začetkom zasedanja v sredo dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Krepitev obrambe pa pomeni tudi povečanje obrambnih izdatkov in naložb. Ministri, med njimi slovenski minister za obrambo Marjan Šarec, bodo tako del razprave posvetili izpolnjevanju zahtev glede izdatkov za obrambo s strani držav članic.

Slovenija kljub povečanju izdatkov v zadnjem letu še vedno ne izpolnjuje cilja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo in je med članicami zavezništva pri repu.

Dvodnevno zasedanje ministrov Nata se je začelo v sredo z delovno večerjo z obrambnimi ministri iz partnerskih držav Ukrajine, Gruzije, Švedske in Finske ter visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom. Govorili naj bi o ruski agresiji na Ukrajino.

Pred srečanjem ministrov iz 30 držav članic je v Bruslju potekal tudi sestanek kontaktne skupine za Ukrajino, v kateri sodeluje tudi Slovenija in v okviru katere poteka usklajevanje vojaške pomoči tej državi. Z ukrajinskim obrambnim ministrom Oleksijem Reznikovim so govorili predvsem o vojaških potrebah Kijeva pri soočanju z rusko vojaško agresijo.