Neomejen dostop | že od 9,99€
Ameriški predsednik Joe Biden je Ukrajini odobril uporabo raket dolgega dosega za napade na vojaške tarče znotraj ruskega ozemlja, je za francosko tiskovno agencijo AFP pod pogojem anonimnosti potrdil eden od ameriških uradnikov.
Ameriška časnika New York Times in Washington Post, ki se sklicujeta na neimenovane vire, poročata, da je omenjeni preobrat, ki ga je Ukrajina dolgo zahtevala, odgovor na pridružitev severnokorejskih vojakov v ruskih vojaških operacijah v tej državi.
Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je Zahodu očital, da izkorišča Ukrajino za vojno proti Rusiji. Kot danes poroča severnokorejska tiskovna agencija KCNA, je v nagovoru vojaškim poveljnikom ZDA obtožil ogrožanja varnosti s pomočjo Ukrajini, Izraelu in z vojaškim sodelovanjem s Seulom. Kim meni, da ZDA in Zahod izkoriščajo konflikt v Ukrajini, da bi »razširili obseg svojih vojaških intervencij po vsem svetu«. Namen te vojne je po njegovem prepričanju tudi pridobivanje bojnih izkušenj, pri čemer da Ukrajinci igrajo vlogo jurišnih enot.
Namestitve severnokorejskih sil v Rusiji pri tem ni omenil. Severna Koreja je po ocenah Južne Koreje in ZDA v sosednjo Rusijo poslala več kot 10.000 vojakov, nekateri med njimi pa so se po navedbah Kijeva že soočili z ukrajinsko vojsko, ki zaseda del ruske obmejne regije Kursk.
Poleg Ukrajine je Kim omenil tudi nadaljnjo ameriško podporo Izraelu, v luči trenutnih varnostnih razmer pa je omenil še strahove pred izbruhom tretje svetovne vojne.
Washington je obsodil tudi zaradi njegovega zavezništva z Južno Korejo in Japonsko, ob tem pa izpostavil potrebo krepitve obrambnih zmogljivosti, tudi jedrske.
Zelena luč ameriškega predsednika Joeja Bidna Ukrajini za uporabo pehotnih taktičnih raketnih sistemov ATACMS z dometom do 300 kilometrov naj bi uvodoma veljala prvenstveno za napade na ruske položaje v regiji Kursk, poročajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na neimenovane vire v Bidnovi vladi.
Televizija CNN poroča, da je Biden dovoljenje za predajo omenjenih raketnih sistemov dal že februarja letos, vendar le za uporabo na ruske položaje v Ukrajini, ki je prve sisteme dobila aprila letos.
Bidnova vlada je več mesecev razpravljala o tem in mnenja niso bila enotna, med drugim zato, ker ena sama raketa stane od nekaj manj kot milijon do skoraj dveh milijonov dolarjev, poleg tega pa so menda zaloge omejene.
Septembra je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Bidnu v Beli hiši podal obsežen seznam tarč, ki jih želijo uničiti znotraj Rusije, in Biden menda ni bil proti, vendar se takrat še ni odločil.
V ozadju so bili tudi politični in vojaški zadržki zaradi ukrajinskih napadov na rusko ozemlje z ameriškim orožjem. Ruski predsednik Vladimir Putin je septembra opozoril zahodne države, da lahko Rusija uporabi jedrsko orožje, če jo Ukrajina napade s konvencionalnimi raketami.
Ameriški vladni uradniki trdijo, da se je Biden zdaj za zeleno luč za napotitev raketnih sistemov ATACMS odločil, ker želijo Ukrajini pomagati, da obdrži osvojeno rusko ozemlje v regiji Kursk, kar lahko uporabi kot vzvod v pogajanjih.
Novoizvoljeni predsednik Donald Trump ni naklonjen nadaljevanju vojne do ruskega poraza in je med kampanjo zagotovil, da bo dosegel končanje spopadov. Trump se na novico o Bidnovi odobritvi za napade na vojaške tarče znotraj ruskega ozemlja v nedeljo ni odzval.
»Danes se v medijih veliko govori o tem, da smo dobili dovoljenje za ustrezne ukrepe. Besede ne ustvarjajo zadetkov. Takšne stvari ne potrebujejo napovedi. Rakete bodo govorile same zase,« je Zelenski v nedeljo objavil na omrežju telegram.
Novica o omenjeni odločitvi ZDA je v javnost prišla le nekaj ur po nedeljskem obsežnem ruskem napadu na ukrajinsko energetsko omrežje, ki je terjal življenja 11 civilistov in še dodatno poškodoval že tako precej načeto energetsko omrežje te države.
Rusija je po ameriških trditvah v regiji Kursk nakopičila skoraj 50.000 vojakov, da si povrne ozemlje, ki ji ga je odvzela Ukrajina, med njimi pa je domnevno tudi 10.000 vojakov iz Severne Koreje.
V ruskem napadu na mesto Sumi na severovzhodu Ukrajine je bilo v nedeljo zvečer ubitih najmanj deset ljudi, med njimi tudi dva otroka, najmanj 50 ljudi naj bi bilo po navedbah lokalnih oblasti ranjenih. Več žrtev so že pred tem terjali obsežni napadi Rusije na Ukrajino, ki so marsikje ohromili oskrbo z električno energijo.
Župan Sumija Artem Kobzar je v posnetku, objavljenem na omrežju Telegram, sporočil, da je bil v napadu uničen devetnadstropen blok. Reševalci so ponoči v ruševinah iskali preživele in morebitne nove žrtve. Kasneje je odjeknilo še več eksplozij in v celotnem mestu je prišlo do izpada električne energije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Raketno obstreljevanje Sumija je sledilo obsežnim ruskim napadom na več delov Ukrajine, ki naj bi bili najhujši v več mesecih. Cilj naj bi bila v prvi vrsti energetska infrastruktura, ubitih pa je bilo najmanj deset ljudi. Zvrstile so še številne obsodbe napadov, med drugim iz ZN in EU.
Sumi je pogosto cilj ruskih napadov z droni, raketami in topništvom. Leži na oskrbovalni poti za ukrajinske vojake, ki imajo pod svojim nadzorom precejšen del ozemlja v sosednji ruski regiji Kursk.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji