Ukrajina in Rusija podpisali ločena sporazuma o izvozu žita

16.50 Ukrajina in Rusija podpisali sporazuma o izvozu žita

Rusija in Ukrajina sta danes v Istanbulu podpisali ločena, a enaka sporazuma o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, ki naj bi ublažil svetovno prehransko krizo, s katero se spopadajo milijoni ljudi po svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V imenu Moskve je sporazum podpisal obrambni minister Sergej Šojgu, v imenu Kijeva pa minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov. Ob podpisu so bili prisotni tudi predstavniki ZN in Turčije, ki je pogajanja gostila. Ukrajinska stran je pred tem sicer dejala, da zaradi petmesečne vojne ne želi podpisati svojega imena na isti dokument kot Rusi, še navaja AFP.

Iskanje eksploziva v žitu v regiji Mikolajev. FOTO: State Emergency Service Of Ukrai Via Reuters

15.10 Moskva pripravljena podpisati sporazum, Kijev ne

Moskva je pripravljena podpisati sporazum o izvozu žita z Ukrajino, Turčijo in ZN, vendar se pri tem »ne bo prenaglila«, je v luči današnjega nadaljevanja pogajanj v Istanbulu in napovedanega podpisa sporazuma sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Iz Kijeva so medtem sporočili, da bodo sporazum podpisali le z ZN in Turčijo.

V imenu Rusije bo sporazum podpisal obrambni minister Sergej Šojgu, je dejal Peskov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Peskov je pri tem poudaril pomen sprostitve ukrajinskega žita na svetovni trg. V Istanbul je danes prispela tudi ukrajinska delegacija, so sporočili iz ukrajinskega ministrstva za infrastrukturo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Ukrajina z Rusijo ne podpisuje nobenih dokumentov. Podpisali bomo sporazum s Turčijo in ZN,« pa je na twitterju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak. Dodal je, da bo Rusija podpisala ločen sporazum, in obljubil vojaški odgovor na morebitne provokacije Moskve. Slednji po njegovih besedah ne bo dovoljen vstop v ukrajinska pristanišča, ki se bodo uporabljala za izvoz žita, še navaja AFP. Sporazum naj bi podpisali ob 15.30 po srednjeevropskem času v istanbulski palači Dolmabahče ob Bosporski ožini.

14.54 Slovenija za enotno zmanjšanje porabe plina v vseh državah EU

Slovenija pozdravlja usklajene ukrepe na ravni EU za zagotavljanje enotnega odziva na trenutno krizo preskrbe s plinom. Če bo treba uvesti obvezno zmanjševanja porabe plina, zagovarja enotno zmanjšanje za 15 odstotkov v vseh državah EU in se strinja z osnovno strukturo predloga evropske komisije, so za STA pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu. Evropska komisija je pripravila predlog uredbe, ki predvideva določitev cilja, da bi države članice med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo ob predstavitvi predloga med drugim dejala, da bi uredba komisiji omogočila, da bi po posvetovanju s članicami razglasila opozorilo na ravni Unije glede varnosti dobav plina. S sprožitvijo opozorila bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.

FOTO: Vano Shlamov/AFP

14.06 Dosežen sporazum glede izvoza ukrajinskega žita

Kljub doseženemu sporazumu pa Ukrajina izključuje neposreden dogovor z Rusijo. Ukrajina bo tako podpisala sporazum le s Turčijo in ZN o ponovnem izvozu žita iz Črnega morja, je sporočil tiskovni predstavnik vlade, poroča BBC. Predsedniški pomočnik Mihajlo Podoljak je pred današnjim podpisom izključil kakršne koli neposredne posle z Rusijo. »Ukrajina ne podpisuje nobenih dokumentov z Rusijo. Podpisali bomo sporazum s Turčijo in ZN,« je dejal na twitterju in dodal, da bo Rusija podpisala ločen »zrcalni« sporazum. Podoljak pravi, da bodo vse »provokacije« Rusije glede izvajanja dogovora o žitu naletele na »vojaški odgovor«. Podoljak je še dejal, da v ukrajinskih pristaniščih ne bo »nobenega transportnega spremstva ruskih ladij in ne prisotnosti ruskih predstavnikov«. »Vse preglede transportnih ladij bodo v primeru take potrebe izvajale skupne skupine v turških vodah,« je dodal.

Moskva pa je pripravljena podpisati sporazum o izvozu žita z Ukrajino, Turčijo in ZN, vendar se pri tem ne bo prenaglila, je v luči današnjega nadaljevanja pogajanj v Istanbulu in napovedanega podpisa sporazuma sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Iz Kijeva so medtem sporočili, da bodo sporazum podpisali le z ZN in Turčijo. V imenu Rusije bo sporazum podpisal obrambni minister Sergej Šojgu, je dejal Peskov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Peskov je ob tem poudaril pomen sprostitve ukrajinskega žita na svetovni trg.

V Istanbul je danes prispela tudi ukrajinska delegacija, so sporočili iz ukrajinskega ministrstva za infrastrukturo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Delegacija pod vodstvom ukrajinskega ministra za infrastrukturo Oleksandra Kubrakova je prispela v Istanbul na pogajanja o rešitvi vprašanja žita,« je ministrstvo zapisalo na Telegramu in dodalo, da so se delegati sestali z vodjo ZN Antoniom Guterresom, ki je v Istanbul prispel že v četrtek.

Sporazum naj bi podpisali ob 15.30 po srednjeevropskem času v istanbulski palači Dolmabahče ob Bosporski ožini. Na prvem krogu pogovorov med Ukrajino in Rusijo ob posredovanju Turčije in ZN minuli teden je bil pripravljen začetni osnutek sporazuma, ki bo, v kolikor bo podpisan, pomagal ublažiti svetovno prehransko krizo, zaradi katere se ljudje v najrevnejših državah sveta že več mesecev soočajo z lakoto. Rusko vojaško posredovanje v Ukrajini namreč že dlje časa ovira pošiljke žita iz te države, ki je ena največjih izvoznic pšenice in drugega žita na svetu, kar je sprožilo strahove pred globalnim pomanjkanjem hrane. Globalno pomembna izvoznica žita je tudi Rusija, na katere izvoz pa odločilno vplivajo zahodne sankcije.

12.13 Politico: Skupina članic EU ostro proti bruseljskemu predlogu glede plina

Skupina članic EU, predvsem južnih držav, po poročanju spletnega portala Politico ostro nasprotuje bruseljskemu predlogu uredbe glede racionalizacije porabe plina. Komisija predlaga zmanjšanje porabe tega energenta za 15 odstotkov, omenja tudi možnost obveznega zmanjšanja. Energetski ministri bodo o predlogu razpravljali v torek. Predlog uredbe, ki ga je pripravila komisija, predvideva določitev cilja, da bi države članice med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih. Številni ukrep vidijo kot mehanizem za reševanje Berlina, če Rusija Nemčiji prekine dobavo plina po plinovodu Severni tok, poroča Politico.

Predlog je v sredo predstavila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in med drugim dejala, da bi uredba evropski komisiji omogočila, da bi po posvetovanju s članicami razglasila opozorilo na ravni Unije glede varnosti dobav plina. S sprožitvijo opozorila bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno. Manj kot 24 ur po novinarski konferenci von der Leynove so predlog po poročanju portala že zavrnili pristojni ministri Poljske, Portugalske, Španije, Cipra in Grčije. Madžarska je šla še korak dlje. Minister za zunanje zadeve Peter Szijjarto je v četrtek odpotoval v Moskvo, da bi Madžarska okrepila zaloge ruskega energenta, dokler je to še mogoče.

11.33  Lavrov obtožbe o ruskem izvažanju lakote zavrnil kot neutemeljene

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred obiskom več afriških držav danes obtožbe, da Rusija izvaža lakoto, označil za neutemeljene ter napovedal nemotene dobave hrane in gnojil v Afriko. Za zvišanje cen energije in hrane ni kriva Rusija, je zatrdil. Lavrov je v prispevku za več afriških časopisov, ki ga je danes objavilo rusko zunanjo ministrstvo, poudaril, da so se težave začele že med pandemijo, saj si je po njegovih besedah Zahod prisvojil svetovne blagovne in prehranske verige ter tako »poslabšal položaj držav v razvoju, odvisnih od uvoza hrane«, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zahodne sankcije proti Rusiji, uvedene v zadnjih mesecih, pa so negativne trende še poslabšale, je zapisal vodja ruske diplomacije in obljubil, da bo Rusija spoštovala mednarodne pogodbe in Afriki dobavljala hrano in energente. Lavrov bo od 24. do 28. julija obiskal Egipt, Etiopijo, Ugando in Demokratično republiko Kongo, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

11.03  Rusija na seznam neprijateljskih držav dala tudi Slovenijo

Rusija je danes Slovenijo dodala na seznam držav, ki izvajajo neprijateljska dejanja do ruskih diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini. Uvrstitev na seznam pomeni, da Slovenija ne bo mogla več najemati ljudi za delo na svojih diplomatskih predstavništvih v Rusiji, piše ruska tiskovna agencija Tass. Poleg Slovenije so bile na seznam neprijateljskih držav danes uvrščene še Grčija, Danska, Slovaška in Hrvaška.

Slovenska zastava. FOTO: Roman Šipić/Delo

»Vlada je posodobila seznam tujih držav, ki izvajajo neprijateljska dejanja do ruskih diplomatskih in konzularnih misij v tujini,« piše v izjavi, ki so jo objavili v Moskvi. Ruski predsednik Vladimir Putin je izvršni ukaz o ukrepih proti državam, ki so na seznamu, sprejel 23. aprila. Seznam določa, s koliko posamezniki v Rusiji lahko države, ki so na njem, sklenejo pogodbe o zaposlitvi na diplomatskih in konzularnih predstavništvih.

Kot piše Tass, ima Grčija omejitev 34 ljudi, Danska 20, Slovaška 16, medtem ko Slovenija in Hrvaška ne moreta več zaposlovati ljudi. Že maja so bile omejitve uvedene za ZDA in Češko, seznam, ki ga je potrdila ruska vlada, pa po pisanju Tassa ni zaključen in se lahko glede na sovražna dejanja tujih držav proti Rusiji podaljša. Rusija je že maja naložila Sloveniji zmanjšanje števila diplomatskega osebja za štiri osebe, ob 30. obletnici navezave diplomatskih odnosov med Slovenijo in Rusijo pa je rusko ministrstvo za zunanje zadeve izrazilo obžalovanje, da so se slovenske oblasti v zadnjih mesecih odločile zavzeti sovražno stališče do Moskve.