Lavrov: Rusija širi vojaške cilje v Ukrajini

16.22 Članice EU z dogovorom o dodatnih sankcijah proti Rusiji, tudi embargu na uvoz zlata

Članice Evropske unije so danes po neuradnih informacijah dosegle dogovor o dodatnih sankcijah proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki vključujejo tudi prepoved uvoza ruskega zlata. Namen teh ukrepov je predvsem onemogočiti izogibanje doslej sprejetim sankcijam, ki jih bodo z današnjim dogovorom tudi podaljšali do januarja 2023. Danes dogovorjeni paket ukrepov med drugim vključuje prepoved uvoza zlata iz Rusije ter zlata ruskega porekla iz tretjih držav, je razvidno iz pravne podlage, ki jo je pridobila STA. EU bo uvoz ruskega zlata prepovedala, potem ko so se konec junija o tem dogovorili voditelji skupine G7 na srečanju v Nemčiji. S partnerji in zavezniki, predvsem skupino G7, pa se z dodatnimi ukrepi usklajujejo tudi druge sankcije.

16.14 Lavrov: Rusija širi vojaške cilje v Ukrajini

Vojaški cilji Moskve v Ukrajini niso več omejeni le na vzhod države, ampak vključujejo tudi druga ozemlja in se lahko še razširijo, je danes opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. V pogovoru za ruske državne medije je tudi dejal, da se je strategija Moskve spremenila, potem ko je Zahod Ukrajini dobavil orožje dolgega dosega. Dobava orožja dolgega dosega Kijevu je spremenila »geografijo« spopadov, je opozoril Lavrov, poročajo tuje tiskovne agencije. Glede ruskih ciljev v Ukrajini je dodal, da ne gre več samo za Doneck in Lugansk, ampak tudi za regiji Herson in Zaporožje ter številna druga ozemlja. Ti cilji Rusije pa se bodo še bolj spremenili, če bo Zahod Ukrajini še naprej dobavljal orožje dolgega dosega, kot je napredni raketni sistem Himars, je opozoril.

Moskva je v zadnjih tednih dosegla uspehe na vzhodu Ukrajine, med drugim na območju Severodonecka in Lisičanska, kar ji je odprlo pot za napredovanje proti zahodu, proti mestoma Kramatorsk in Slovjansk. Na tem območju in na jugu Ukrajine se nadaljujejo srditi spopadi, pri čemer se Kijev zanaša na nedavne dobave orožja s strani Zahoda, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

14.59  Rusija poziva ZN k posredovanju pri pogajanjih o izvozu ukrajinskega žita

Rusija je generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa prosila, naj posreduje v pogovorih z Ukrajino, da bi se poleg izvoza ukrajinskega žita dogovorili tudi o izvozu iz Rusije, je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Ukrajina in Rusija sta se prejšnji teden ob posredovanju Turčije in ZN pogajali o sprostitvi blokade izvoza ključnih zalog žita, saj so pošiljke iz ukrajinskih pristanišč onemogočene zaradi ruske ofenzive.

Lavrov je dejal, da se je Moskva z Ukrajino dogovorila o »osnovnih načelih« sporazuma o izvozu žita, vendar je ukrajinska delegacija po njegovih besedah nato zavrnila vključitev klavzule za zaščito ruskega izvoza. »Delegacija ZN je pri tem preprosto molčala. V torek smo zato generalnega sekretarja ZN vprašali, kako je to mogoče, saj je bila to vendarle pobuda ZN,« je za ruske državne medije dejal Lavrov, poroča AFP. Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek izrazil podobno stališče, ko je s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoğanom med obiskom v Iranu razpravljal tudi o izvozu ukrajinskega žita. Pri tem se je turškemu predsedniku zahvalil za posredovanje v pogovorih o izvozu žita in dejal, da je bil dosežen določen napredek. »Omogočili bomo izvoz ukrajinskega žita, vendar izhajamo iz dejstva, da morajo biti odpravljene tudi vse omejitve, povezane z izvozom ruskega žita,« je Putin povedal novinarjem v Teheranu po zaključku pogovorov s predsednikoma Irana in Turčije.

14.46  Ruski plin junija predstavljal četrtino uvoženega plina v Nemčijo

Ruski plin je junija predstavljal 26 odstotkov porabljenega plina v Nemčiji, medtem ko je bil pred vojno v Ukrajini delež uvoza ruskega plina v Nemčijo okoli 55-odstoten. Plinovod Severni tok 1, po katerem teče plin v Evropo, je trenutno zaradi del zaprt, vendar v Berlinu in Bruslju menijo, da izgovorov za ponoven zagon plinovoda ne bi smelo biti. Nemško gospodarsko ministrstvo je pojasnilo, da je delež uvoza ruskega plina delno upadel zaradi odločitve ruskega energetskega velikana Gazprom, da zmanjša dobavo plina na 40 odstotkov, pri čemer je podjetje krivilo tehnične težave. Delno pa je manjši obseg ruskega plina posledica tudi diverzifikacije virov.

»Kot alternativo ruskemu plinu smo povečali nakup količin zemeljskega plina z Norveške in Nizozemske, prav tako se je znatno povečala dobava plina prek terminalov za utekočinjeni plin (LNG),« je navedbe ministrstva povzela nemška tiskovna agencija DPA. Ministrstvo je pri tem dodalo, da bi s skupnimi močni neodvisnost od ruskega plina lahko dosegli poleti 2024.

V četrtek naj bi se sicer končala desetdnevna vzdrževalna dela plinovoda Severni tok 1, zaradi katerih se je pretok plina po njem iz Rusije v Nemčijo 11. julija popolnoma zaustavil. Nemška vlada je danes dejala, da pričakuje, da bo plin po koncu del znova stekel po plinovodu in da bo Gazprom izpolnil svoje obveznosti. V torek je ruski predsednik Vladimir Putin poudaril, da ruski energetski velikan Gazprom izpolnjuje pogodbene obveznosti, ni pa še prejel dokumentacije o dobavi plinske turbine za plinovod Severni tok 1, ki je na popravilu v Kanadi. Brez nje naj bi se dobave plina v Evropo znižale za okoli polovico, je dejal, vendar v Berlinu menijo, da gre zgolj za izgovor, na podlagi katerega bi Rusija lahko zmanjšala količine dobavljenega plina.

13.55  Sirija prekinila diplomatske stike z Ukrajino

Iz Sirije so danes sporočili, da prekinjajo diplomatske stike z Ukrajino. Po navedbah sirske tiskovne agencije Sana je to odgovor na napoved prekinitve diplomatskih vezi s strani Kijeva konec junija, saj je pred tem Sirija priznala proruski separatistični pokrajini Doneck in Lugansk kot neodvisni republiki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že konec junija napovedal prekinitev diplomatskih vezi s Sirijo zaradi njenega priznanja proruskih ljudskih republik Doneck in Lugansk. Separatistični pokrajini v regiji Donbas na vzhodu Ukrajine, ki ju je Moskva priznala februarja, sta prizorišče najhujših spopadov vse od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja. Poleg Sirije in Rusije je samooklicani ljudski republiki priznala še Severna Koreja. Ukrajina je v odgovor na priznanje pretrgala diplomatske odnose tudi s Severno Korejo, od koder so v odziv po poročanju AFP prišle ostre obsodbe.

12.47  Bruselj predlaga znižanje porabe plina za 15 odstotkov do pomladi

Verjetno je, da Rusija povsem prekine dobavo plina Evropski uniji, je danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zato komisija predlaga zmanjšanje porabe tega energenta za 15 odstotkov, je povedala. »Scenarij, da Rusija povsem prekine dobavo plina, je verjeten. To bi prizadelo vso Evropsko unijo,« je danes v Bruslju povedala predsednica evropske komisije. Ob sklepanju, da bo Rusija povsem ustavila dobavo plina, je treba s tem energentom varčevati, da bodo hitreje napolnjena skladišča, je dodala.

»Zato moramo zmanjšati porabo plina,« je pozvala predsednica komisije. Predlog uredbe, ki ga je pripravila komisija, predvideva določitev cilja, da bi države članice med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo tega energenta zmanjšale za 15 odstotkov. Bruselj je države pozval, naj do konca septembra posodobijo svoje načrte, kako nameravajo doseči ta cilj. Komisiji morajo o napredku poročati vsaka dva meseca, so navedli. Obenem bi uredba evropski komisiji omogočila, da bi po posvetovanju s članicami razglasila opozorilo na ravni Unije glede varnosti dobav plina. Sprožili bi ga lahko v primeru velikega tveganja za hudo pomanjkanje plina ali izjemno visoko povpraševanje po njem. Sprožitev opozorila bi pomenila uvedbo obveznega zmanjšanja porabe plina za vse članice. Da bi države lahko dosegle zgoraj navedeni cilj, je komisija predstavila tudi evropski načrt za zmanjšanje porabe plina, ki vključuje ukrepe, načela in merila za usklajeno zmanjšanje.

12.24  Šarec predal materialno pomoč za Ukrajino

Minister za obrambo Marjan Šarec je danes predstavnikoma veleposlaništva Ukrajine Nataliji Markevič in Bogdanu Topotsevu predal materialno pomoč, namenjeno razminiranju. Vlada je doslej za pomoč Ukrajini ter ukrajinskim beguncem, nastanjenim na Slovaškem namenila več kot 500.000 evrov materialne pomoči, so zapisali na spletni strani vlade. Dogodka ob odpremi v državnem logističnem centru Roje so se udeležili tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved, direktorica urada za preventivo, usposabljanje in mednarodno sodelovanje Olga Andrejek in vodja državnega logističnega centra Erik Pagon.

Skladno s prošnjo za mednarodno pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite je Slovenija Ukrajini ponudila materialno pomoč v obliki desetih kosov detektorjev kovin, desetih kosov zaščitno-neprebojnih jopičev, desetih kosov zaščitnih vizirjev in desetih kosov zložljivih lopatk. V Rojah so zagotovili tudi zbiranje in prevoze zbrane humanitarne pomoči iz nevladnih organizacij – Rdečega križa Slovenije, Zveze reševalnih psov Slovenije, Slovenske filantropije – ter občin in podjetij. Skupaj je bilo prek mehanizma EU na področju civilne zaščite v 12 konvojih z 19 tovornimi vozili prepeljanih 177.343 kilogramov materialne pomoči.

10.52  Putin svari pred možnostjo zmanjšanja dobav plina v Evropo

Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek na novinarski konferenci v Teheranu dejal, da se lahko, če Gazprom iz Kanade ne dobi popravljene turbine, ruske dobave plina v Evropo zmanjšajo za polovico. V zvezi z vojno v Ukrajini pa je zatrdil, da Kijev ni želel implementirati mirovnega dogovora, ki naj bi ga državi dosegli konec marca. Putin je v iranski prestolnici, kjer se je pred tem srečal z iranskim in turškim kolegom, dejal, da so se evropske države usmerile v »netradicionalne vire energije«, za svoje težave pa da poskušajo okriviti Rusijo. Poudaril je, da ruski energetski velikan Gazprom izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti, ni pa še prejel dokumentacije o dobavi plinske turbine za plinovod Severni tok 1, ki je na popravilu v Kanadi. Brez nje naj bi se dobave plina v Evropo znižale za okoli polovico, navaja ruska tiskovna agencija Tass.

Plinovod Severni tok 1, ki se nahaja na morskem dnu Baltika in povezuje Rusijo in Nemčijo, ima dnevno zmogljivost približno 167 milijonov kubičnih metrov plina, Gazprom pa je prejšnji mesec to količino zmanjšal na 67 milijonov kubičnih metrov na dan. Poleg tega je plinovod trenutno zaprt zaradi letnega vzdrževanja, ki naj bi se končalo v četrtek, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

10.07  Srbija od prihodnjega leta tudi s plinom iz Azerbajdžana in Grčije

Srbija bi od od leta 2023 lahko dobivala najmanj 30 do 40 odstotkov zemeljskega plina od drugih dobaviteljev, ne samo od Rusije, je napovedala srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Zorana Mihajlović. Prihodnje leto bodo končali gradnjo plinovoda Niš–Dimitrovgrad, prek katerega bo prihajal predvsem plin iz Azerbajdžana in Grčije. Plinovod med Nišem in Dimitrovgradom v Bolgariji bodo po besedah ministrice končali septembra prihodnje leto, prek njega pa bo lahko prihajal plin tudi od drugih dobaviteljev, predvsem iz Azerbajdžana in terminala LNG v Grčiji, je Mihajlovićeva pojasnila v pogovoru za srbsko televizijo Happy TV.

08.40  Ruske oborožene sile v Donbasu napredujejo

Ruske sile so na vzhodu Ukrajine v regiji Donbas napredovale in utrdile svoje položaje, je v torek zvečer sporočil ukrajinski generalštab. V regiji Herson na jugu Ukrajine so poročali o artilerijskih in tankovskih spopadih, vendar se frontna črta ni spremenila, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Sovražnik je izvedel napad na območju vasi Pokrovske v bližini mesta Bahmut, pri čemer je dosegel delni uspeh in se utrjuje na južnem robu kraja,« je ukrajinski generalštab zapisal v svojem dnevnem poročilu o razmerah v Ukrajini. Vas Pokrovske leži deset kilometrov vzhodno od pomembnega prometnega vozlišča Bahmut v regiji Doneck. Linija Siversk–Soledar–Bahmut je zadnja obrambna črta, ki ščiti mesti Slovjansk in Kramatorsk v Donbasu, ki sta za zdaj pod ukrajinskim nadzorom. Kot so pred tem sporočili ukrajinski viri, naj bi v torek napadalci obstreljevali tudi Slovjansk.

Ukrajinski generalštab je sporočil še, da so ukrajinski vojaki odbili ruske napade na drugih delih fronte v Donbasu, med drugim severno od Slovjanska in vzhodno od Siverska, ter da je ruska vojska utrpela precejšnje izgube. Informacij ni mogoče neodvisno preveriti. V regiji Herson na jugu Ukrajine so prav tako poročali o spopadih, vendar se frontna linija ni spremenila.

Ukrajina se medtem pripravlja na protiofenzivo na Krimski polotok, ki ga je anektirala Rusija, in rusko črnomorsko floto, ki je tam nameščena, je sporočil namestnik ukrajinskega obrambnega ministra Volodimir Havrilov. »Pridobivamo ustrezno orožje in prej ali slej se bomo usmerili proti ruskemu ladjevju. Rusija bo morala zapustiti Krim, če bo hotela obstati kot država,« je Havrilov dejal v intervjuju za londonski časnik The Times. Dodal je, da je bila ukrajinska ponovna zasedba Kačjega otoka, ki ga je Moskva okupirala na začetku invazije, le prvi korak. »Pripravljeni smo jih napadati po vsem Črnem morju, če bomo imeli to možnost,« je še dejal Havrilov. Kljub nenehnim spopadom in sovražni retoriki je Kijevu in Moskvi v torek vseeno uspelo izmenjati posmrtne ostanke vojakov, ki so bili ubiti v boju. »Ukrajina je repatriirala 45 svojih branilcev,« so sporočile oblasti v Kijevu, ruska tiskovna agencija RIA Novosti pa je potrdila, da so bila Rusiji predana trupla enakega števila njenih vojakov.

08.00  ZDA s še eno pošiljko orožja in vojaške opreme

Oblasti v ZDA so sporočile, da naj bi pozneje v tem tednu oznanile še eno pošiljko orožja in vojaške opreme za Ukrajino. Ta naj bi vključevala več raketnih sistemov Himars ter rakete in strelivo, je povedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva John Kirby. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pri tem napovedal ustanovitev parlamentarne komisije, ki bo preverjala ustreznost uporabe zahodnega orožja v konfliktu v Ukrajini, čeprav je v svojem rednem večernem videonagovoru poudaril, da doslej ni bilo obtožb o zlorabah.