Lukašenko svari pred jedrsko vojno

18.00 Lukašenko svari pred jedrsko vojno

Ukrajina, Rusija in Zahod se morajo dogovoriti o zaustavitvi vojne v Ukrajini, da bi se izognili nevarnosti jedrske vojne, je danes v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP dejal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. 

»Ustaviti se moramo, doseči dogovor, končati to zmešnjavo, operacijo in vojno v Ukrajini,« je v ekskluzivnem intervjuju za AFP v beloruski prestolnici dejal Lukašenko, ki je eden glavnih zaveznikov ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ob tem je poudaril, da bi nadaljevanje konflikta v Ukrajini lahko privedlo do jedrske vojne, in Zahod obtožil, da je izzval vojno v Ukrajini.

16.44 V Nemčiji zaradi redukcij dobave plina napovedujejo nov paket ukrepov

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je danes v luči redukcij dobave ruskega plina napovedal nov paket ukrepov za zagotovitev energetske varnosti v državi. Ob tem je ocenil, da Rusija postaja vse bolj nezanesljiv partner. Med novimi ukrepi nemške vlade zaradi zmanjšanih dobav plina bodo bolj stroge zahteve pri popolnjevanju skladišč in aktivacija termoelektrarn, ki so v pripravljenosti, načrte ministra povzema nemška tiskovna agencija DPA. Najnovejši energetski paket po njegovih besedah vključuje tudi ukrepe za varčevanje s plinom v javnih stavbah.

Habeck je danes v izjavi novinarjem opozoril še, da »Rusija postaja vse večji faktor negotovosti za energetski sistem«. »Dejstvo je, da Rusija izkorišča veliko moč, ki smo ji jo dali, za izsiljevanje Evrope in Nemčije,« je bil oster. Po plinovodu Severni tok, ki povezuje Rusijo in Nemčijo, je sicer danes plin znova stekel. Ruski energetski velikan Gazprom je nemškemu operaterju plinovoda, družbi Gascade, sporočil, da bo danes preko plinovoda dobavil 530 gigavatnih ur plina. Gre za zgolj 30-odstotno zmogljivost plinovoda, je sporočil predsednik nemške zvene agencije, ki bdi na energetskim sektorjem, Klaus Müller.

16.39 CIA: Rusija je doslej v Ukrajini izgubila približno 15.000 vojakov

ZDA ocenjujejo, da je Rusija od začetka invazije v Ukrajini izgubila približno 15.000 vojakov, približno 45.000 pa je bilo ranjenih, je danes dejal vodja ameriške obveščevalne agencije (CIA) William Burns. Kot je dodal, je Ukrajina prav tako utrpela velike izgube, poročajo tuje tiskovne agencije. Kopičenje ruskih sil na vzhodu Donbasa v regijah Lugansk in Doneck vsaj za zdaj nakazuje, da se je ruska vojska zaenkrat naučila lekcijo iz svojih neuspehov na začetku vojne, ki zdaj traja že skoraj pet mesecev, je dejal Burns na varnostni konferenci v ameriškem Aspnu.

16.20 Ogrožena jedrska elektrarna v Zaporožju

Ukrajinske oblasti so danes obtožile ruske sile, da v največji evropski jedrski elektrarni v ukrajinskem Zaporožju hranijo težko orožje. Pred tem so iz ruske strani sporočili, da so ukrajinske sile ta teden dvakrat obstreljevale objekt in da so se katastrofi izognili povsem po sreči, poroča francoska tiskovna agencije AFP. 

Ukrajinsko državno energetsko podjetje Energoatom je na družabnih omrežjih sporočilo, da so ruske sile v strojnico prvega reaktorja preselile več kot dva ducata kosov vojaške opreme in streliva. Pred tem je Moskva ukrajinske sile obtožila, da so ta teden iz brezpilotnega letala dvakrat obstreljevale jedrsko elektrarno v Zaporožju. Dodajajo, da do katastrofe ni prišlo zgolj po spletu srečnih okoliščin. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ob tem dejala, da si Kijev prizadeva ustvariti »pogoje za jedrsko katastrofo, ne le na svojem ozemlju, temveč po vsej Evropi«.

Nuklearka v Zaporožju je s šestimi reaktorji največja v Evropi in deseta največja na svetu. Ruska vojska je nadzor nad njo prevzela že marca. Prejšnji mesec je obisk elektrarne napovedal prvi mož Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi, čemur pa Kijev odločno nasprotuje, vsaj dokler je nuklearka po nadzorom ruskih sil.

14.21 Ukrajinsko žito s tovornimi vlaki v nemška pristanišča

Ukrajinsko žito, ki ga trenutno zaradi ruske blokade pristanišč v večji meri s tovornjaki in rečnimi ladjami izvažajo v sosednje države, kot sta Romunija in Poljska, bodo po novem v nemška pristanišča prevažali tudi tovorni vlaki nemških državnih železnic. Pridelovalcem se tudi zaradi pomanjkanja skladiščnih kapacitet z izvozom žit namreč mudi.  Nemške državne železnice načrtujejo uvedbo tovornih vlakov, ki bodo žito iz Ukrajine prevažali v nemška pristanišča, kjer ga bodo nato naložili na ladje, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. Žito bodo z vlaki pripeljali v nemška pristanišča Rostock, Hamburg in Brake, so sporočili iz nemških državnih železnic. Podrobnosti o predvidenih količinah pa niso razkrili. Po nemških železnicah sicer v Ukrajino že vozijo vlaki, natovorjeni s humanitarno pomočjo za tamkajšnje prebivalstvo. Kot je načrtovano, naj bi ti vlaki žito prepeljali na svojih povratnih vožnjah iz Ukrajine.

FOTO: Vano Shlamov/AFP

Ukrajinski izvoz žit je sicer junija dosegel 2,5 milijona ton, pred februarsko rusko invazijo na Ukrajino pa je bila ta številka do šest milijonov ton. Velik del ukrajinskega žita se sicer trenutno prevaža s tovornjaki in rečnimi ladjami v sosednje države, kot sta Romunija in Poljska, tam pa ga natovorijo na čezoceanske ladje. Večina evropskih vlakov namreč zaradi drugačne širine železniških tirov v Ukrajini ne more voziti. Medtem iz Združenih narodov prihajajo opozorila, da zaradi pomanjkanja ukrajinskega žita, ki je večinoma namenjen na Bližnji vzhod in v Afriko, tem državam grozi lakota in množično preseljevanje v »razsežnostih brez primere«. Izvoz žit iz Ukrajine je trenutno za tamkajšnje pridelovalce nujnega pomena, saj sovpada z začetkom poletne žetve, hkrati pa se ti srečujejo s pomanjkanjem skladiščnih zmogljivosti. Ob tem ukrajinski kmetje upajo, da bi se lahko ta teden nadaljevali pogovori z Rusijo o vzpostavitvi varnega koridorja za izvoz žit iz črnomorskih pristanišč, je še poročala nemška tiskovna agencija DPA.

14.04 Ruska vojska spet obstreljevala Harkov

Rusko topništvo je danes po navedbah guvernerja Harkova Olega Sinegubova obstreljevalo drugo največje ukrajinsko mesto Harkov. V napadih sta bili ubiti najmanj dve osebi, 19 pa jih je bilo ranjenih, je po poročanju francoske agencija AFP na družbenih omrežjih zapisal Sinegubov. »Prebivalce Harkova prosimo, naj bodo izjemno previdni. Sovražnik na mesto strelja kaotično in brutalno. Ostanite v zakloniščih!« je na družbenih omrežjih še dodal Sinegubov. Predsednikov svetovalec Mihajlo Podoljak je povedal, da je bilo nekaj škode tudi na mošeji v Harkovu, in obtožil Rusijo zaničevalnega odnosa po obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v Iranu ta teden.

V sredo so bili v mestu v topniških napadih ubiti trije ljudje. V Harkov se je pred tem sicer začasno vrnil mir po tem, ko so se ruske sile večinsko umaknile iz tega dela Ukrajine, ki sicer meji na Rusijo. V Kramatorsku v regiji Donbas na vzhodu Ukrajine, kjer so v teku najhujši spopadi, pa naj bi ruske sile napadle tudi šolo, ki so jo po besedah ukrajinskih uradnikov uporabljali kot skladišče hrane.

13.15 Ruski trg zapušča tudi multinacionalka ABB

Švicarsko-švedska inženirska multinacionalka ABB se bo pridružila podjetjem, ki so zaradi vojne v Ukrajini in z njo povezanih sankcij zoper Moskvo zapustila Rusijo. Kot so sporočili iz skupine, v Rusiji ustvarijo le odstotek ali dva svojih prihodkov, odhod s trga pa naj bi jih v četrtletju stal okoli 57 milijard dolarjev. »Ko je izbruhnila vojna, je ABB prenehala prejemati nova naročila v Rusiji,« so sporočili iz švicarske skupine. Istočasno so pojasnili, da bodo še naprej izpolnjevali »manjše število obstoječih pogodbenih obveznosti do lokalnih strank, ki so skladne z veljavnimi sankcijami«.

Večina njihove delovne sile v Rusiji je v odhodu že od marca, »podjetje pa bo naredilo največ, kar bo lahko, da jim pomaga«, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ABB v Rusiji zaposluje še okoli 750 ljudi. V največji državi na svetu ima dva proizvodna obrata, pa tudi več storitvenih centrov.V ločenem sporočilu pa so v multinacionalki sporočili, da so imeli v drugem četrtletju 379 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 50 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padec naj bi bil posledica enkratnih stroškov, pa tudi že postopnega zapuščanja ruskega trga.

12.07 Zakharova: Ukrajina ne vstopa v mirovna pogajanja, ker ji to naroča ZDA

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zakharova je danes zjutraj imela redni tedenski tiskovni brifing in po poročanju Reutersa dejala, da Ukrajina ne vstopa v mirovna pogajanja, ker ji to naroča ZDA, njene besede povzema Guardian. Kot je dejala, »ameriška administracija prepoveduje svojim varovancem v Kijevu, da bi sploh pomislili na pogovore z nami, in jih očitno sili, da se borijo do zadnjega Ukrajinca.« Pred tem pa je britanski Guardian poročal, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da zamisel o obnovitvi mirovnih pogajanj z Ukrajino ne zasluži »resne pozornosti resnih ljudi«. Povedal je tudi, da vojaške »naloge« Moskve zdaj presegajo območje vzhodnega Donbasa. Dejal je, da »ne gre samo za Doneck in Lugansk, ampak za Herson, Zaporožje in številna druga ozemlja.«

10.28 Obstreljena osrednja tržnica v mestu Bakhmut

Ukrajinska državna služba za izredne razmere je na telegramu sporočila, da je bila v regiji Doneck obstreljena osrednja tržnica mesta Bakhmut, poroča Guardian. Piše, da je »zagorelo več trgovskih zabojnikov na skupni površini 100 kvadratnih metrov. Podatki o mrtvih in poškodovanih še zbirajo. Trenutno je požar lokaliziran in v celoti pogašen. Iz državne službe za nujno pomoč je bilo vključenih 27 oseb in štiri enote tehnike.«

FOTO: Ina Fassbender/AFP

08.52 Po Severnem toku ponovno stekla dobava plina

Po plinovodu Severni tok, ki povezuje Rusijo in Nemčijo, je dobava plina ponovno stekla, je danes potrdil operater plinovoda. »Deluje,« so povedali v podjetju Severni tok, niso pa razkrili, koliko plina bo Rusija dobavljala. Zlasti v Nemčiji so se bali, da po desetdnevni zaustavitvi, sicer potrebni zaradi del, plinovoda ne bodo več odprli.  Ruski energetski velikan Gazprom je nemškemu operaterju plinovoda, družbi Gascade, sporočil, da bo danes preko plinovoda dobavil 530 gigavatnih ur plina. Gre za zgolj 30-odstotno zmogljivost plinovoda, je sporočil predsednik nemške zvene agencije, ki bdi na energetskim sektorjem, Klaus Müller.

Evropski odgovor na rusko izsiljevanje s plinom

Gazprom je dobavo plina v Nemčijo preko ključnega plinovoda Severni tok v preteklih tednih zmanjšal za okoli 60 odstotkov, razlog pa pripisal pokvarjeni turbini, ki jo je podjetje Siemens poslalo na popravilo v Kanado. V Nemčiji so takšna pojasnila zavrnili in ocenili, da Moskva zaradi sankcij Zahoda kot povračilni ukrep krči plinsko dobavo. Severni tok pod Baltskim morjem je bil zaprt od 11. julija.