Romunsko ustavno sodišče je zavrnilo kandidaturo skrajno desnega kandidata, ki je v razveljavljenem prvem krogu predsedniških volitev prejel največ glasov, Călina Georgescuja. Sodišče je soglasno potrdilo nepravilnosti, ki so neposredno vplivale na volilno kampanjo.

Oblasti so pridobile dokaze o ruskem vmešavanju, sumljivem financiranju in povezavah z ekstremističnimi skupinami, kar je privedlo do razveljavitve volitev. Februarja letos so proti njemu vložili šest kazenskih obtožnic, vključno zaradi lažnega financiranja kampanje in širjenja propagande. Ustavno sodišče ga je dokončno spoznalo za krivega in mu onemogočila ponovno kandidaturo. Pritožba na odločitev ustavnega sodišča ni mogoča.

Odziv po sodbi

Georgescu je v svojem nagovoru po sodbi poudaril, da je s kampanjo razkril »demona v vsej njegovi grdoti«. »Če želite podpreti katero koli osebo s podpisovanjem novih seznamov kandidature, vas prosim, da to storite, kot vam narekuje vest,« je pozval svoje podpornike.

»Sistem ne sprejema nikogar zunaj svojih vrst,« je dejal in dodal, da je (bil) cilj spremeniti sistem, ne posameznikov. Poudaril je, da bi lahko vsak, ki bi govoril resnico in želel dobro tej državi, naletel na enako oviro kot on.

Protesti so bili izraz globokega nezadovoljstva in občutka krivice med Georgescujevimi podporniki. FOTO: Andreea Campeanu/Reuters

»Demokracija in svoboda sta v zadnjih vzdihljajih in zato moramo zdaj bolj kot kadarkoli prej pokazati, da naša izbira šteje,« je dejal. Njegove besede so odmevale tudi med protestniki, ki so se zbrali pred sodiščem, kjer so izražali podporo Georgescuju in obsodili sodnike kot izdajalce.

Kritika sistema in politične elite

V svojem političnem programu je izpostavil pomen samopreskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, kot so hrana, voda in energija, ter poudaril, da mora Romunija postati neodvisna in suverena država, zavrnil je sodelovanje z EU in potrdil, da hoče z Romunijo izstopiti iz Nata. Prav tako je kot cilj izpostavil večje sodelovanje z Rusijo.

Kritiziral je tudi pandemijske ukrepe, ki jih je označil za eksperiment za popolno podreditev prebivalstva. Po njegovih besedah so bili ukrepi, kot so zaprtje ljudi v domove, prisotnost vojske na ulicah in prepoved verskih obredov, prvi korak k popolni podreditvi in da pandemija sploh ni obstajala. »Tako imenovana pandemija je bila prvi eksperiment, da bi nas potisnili v popolno podreditev,« je dejal. Georgescu je opozoril, da so ti ukrepi dokaz, da ljudje niso svobodni, ne v Romuniji ne v Evropi. 

Georgescu je v svojem nagovoru po sodbi poudaril, da je s kampanjo razkril »demona v vsej njegovi grdoti«. FOTO: Octav Ganea/Reuters

Mednarodni vidik in protesti

Poročila kažejo, da je imel njegov politični aparat vzpostavljenih na tisoče profilov, ki so neprestano ustvarjali in delili propagandne vsebine. Uporabniki tiktoka so se tako pogosto srečevali z njegovimi sporočili – neposredno ali prek subtilnih simbolov – ne glede na svoje preference. Iluzija priljubljenosti, ustvarjena z algoritmi, se je sčasoma preoblikovala v dejansko podporo. Kremelj je te obtožbe zavrnil kot »popolnoma neutemeljene«. 

Številni Romuni verjamejo, da je bil Georgescu blokiran zaradi korumpirane politične elite, ki je oddaljena od potreb in želja ljudi. FOTO: Andreea Campeanu/Reuters

Protesti v podporo Georgescuju so bili množični in čustveni. Pred ustavnim sodiščem so se zbrali številni podporniki, ki so mahali z romunskimi zastavami, nosili pravoslavne ikone in križe ter vzklikali slogane, kot so »Călin Georgescu je predsednik« in »svoboda«. Ko je postalo jasno, da je sodišče zavrnilo njegovo kandidaturo, so se protestniki odzvali z glasnimi žvižgi in obtožbami proti sodnikom, ki so jih označili za izdajalce.

Protesti so bili izraz globokega nezadovoljstva in občutka krivice med Georgescujevimi podporniki. Številni Romuni verjamejo, da je bil Georgescu blokiran zaradi korumpirane politične elite, ki je oddaljena od potreb in želja ljudi. George Simion, vodja skrajno desne opozicijske stranke AUR in zaveznik Georgescuja, je na facebooku zapisal: »Sramota! Ne boste nas premagali. Ljudje Romunije so se prebudili. Zmagali bomo.«

So Rusi že našli njegovega naslednika?

Anton Pisaroglu, sicer v Romuniji bolje znan kot kontroverzni politični svetovalec, je napovedal svojo kandidaturo za predsednika Romunije. Njegov glavni cilj je organizacija ponovnih »svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorom«, saj meni, da trenutna politična situacija v državi ne odraža prave demokracije. Pisaroglu poudarja, da ni »rezerva« Călina Georgescuja, saj je ta »nenadomestljiv«. S svojo kandidaturo želi pokazati, da je edina rešitev za izhod iz trenutnega kaosa v državi ponovna vzpostavitev zaupanja v volilni proces. Pisaroglu je sicer velik politični, pa tudi osebni prijatelj Georgescuja, pišejo romunski mediji.

Sodišče je soglasno potrdilo nepravilnosti, ki so neposredno vplivale na volilno kampanijo. FOTO: Andreea Campeanu/Reuters

V nagovoru na tiktoku je Pisaroglu poudaril, da je že zbral skoraj 100.000 podpisov za svojo kandidaturo. Za uradno sodelovanje na predsedniških volitvah potrebuje 200.000 podpisov, kar bi ne le omogočilo njegovo kandidaturo, temveč tudi dokazalo močno podporo med volivci, ki si želijo sprememb v romunski politiki. Pričakovati je, da se bo večina volivcev Georgescuja postavila na njegovo stran.

Nedolgo tega je bil sicer označen za »kandidata ruskih oligarhov« in da ima povezave z lobisti, ki delujejo v korist Rusije. Pisaroglu se brani pred temi obtožbami in trdi, da je svojo kariero zgradil brez kakršnegakoli vpliva drugih. Poudarja, da je bil povabljen na pomembne mednarodne dogodke, kot so srečanja z voditelji držav, kar po njegovem mnenju dokazuje njegovo neodvisnost in sposobnost razumeti globalno politično igro.

V svojih nastopih pred mediji zatrjuje, da je njegova kandidatura usmerjena v obnovo demokracije v Romuniji. Trdi, da so te obtožbe del širše kampanje diskreditacije, ki jo vodijo njegovi politični nasprotniki.