Ukrajinski parlament razrešil Kulebo, nasledil naj bi ga Andrij Sibiha

Po odstopu, ki ga je podal v sredo, je ukrajinski parlament danes razrešil dosedanjega zunanjega ministra Dmitra Kulebo. Na položaju naj bi ga nasledil njegov dosedanji namestnik Andrij Sibiha. Gre za del obsežnih menjav na vladnih položajih, ki jih predsednik Volodimir Zelenski utemeljuje s potrebo po novi energiji.

Za razrešitev 43-letnega Kulebe je glasovala jasna večina poslancev. Na Zahodu je veljal za enega najbolj prepoznavnih obrazov Ukrajine, ki je zagovarjal stališča Kijeva in pozival k dobavi več orožja za obrambo pred rusko agresijo.

Predsednik Zelenski je parlamentu za novega vodjo diplomacije že predlagal njegovega namestnika, 49-letnega Andrija Sibiho, ki je bil še do aprila letos namestnik vodje kabineta predsednika države.

Kuleba, ki je zunanje ministrstvo vodil od leta 2020, se danes ni pojavil v parlamentu, kateremu je v sredo poslal odstopno izjavo. Glede na poročanje medijev naj bi v prihodnje zasedel na novo ustanovljen položaj za integracijo Ukrajine v zvezo Nato.

Uradni razlogi za njegov odstop niso znani. Ukrajinska javna televizija je poročala, da mu je Zelenski na enem od srečanj poslanske skupine vladajoče stranke menda očital, da ne naredi dovolj za nadaljnje dobave orožja. Spletni portal Politico pa piše, da je domnevno v sporu z vodjo kabineta Zelenskega Andrijem Jermakom.

Gre sicer za le eno v sklopu številnih menjav v vladnih vrstah, skupno naj bi se v teh dneh zamenjalo okoli polovica ministrov. Že danes je po pisanju tujih tiskovnih agencij pričakovati imenovanja več novih vodij vladnih resorjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski FOTO: Alina Smutko/Reuters

Vlada v Kijevu se preoblikuje v luči številnih izzivov, s katerimi se po dveh letih in pol od začetka ruske agresije sooča Ukrajina. Zelenski je v sredo preoblikovanje vlade utemeljil s potrebo po novem začetku in novi energiji. Predsedniku se je sicer petletni mandat iztekel maja, a zaradi izrednih razmer, ki so bile v Ukrajini razglašene ob začetku vojne februarja 2022, ostaja na čelu države.

Opozicija je po poročanju Politica do menjav kritična, češ da Zelenski ključna mesta zapolnjuje z najtesnejšimi zavezniki, da bi utrdil svoj položaj. DPA pa navaja kritike, ki menijo, da s tem želi le odvračati pozornost od neuspehov pri obrambi pred rusko invazijo.

Vladimir Putin FOTO: Vyacheslav Prokofyev via Reuters

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes kot glavni cilj agresije v Ukrajini navedel zavzetje regije Donbas na vzhodu države. Zatrdil je tudi, da ukrajinske sile po njihovem bliskovitem vdoru v rusko regijo Kursk postopoma potiskajo nazaj. Znova je dejal, da je pripravljen na pogajanja s Kijevom.

Kadrovski cunami v ukrajinski vladi

Kot je na gospodarskem forumu v Vladivostoku dejal Putin, Ukrajini z vdorom v Kursk v začetku avgusta ni uspelo ustaviti prodora ruske vojske na vzhodu Ukrajine. »Cilj sovražnika v Kursku je bil, da preusmerimo sile in ustavimo ofenzivo na določenih območjih, zlasti v Donbasu, ki ostaja naš glavni cilj,« je zatrdil.

Menil je celo, da se je ukrajinska vojska s tem oslabila, medtem ko da je ruska pospešila svoje napredovanje. Obenem je dejal, da jim je uspelo ukrajinske sile, ki so zavzele nekaj mest in vasi v obmejni ruski regiji, potisniti nazaj.

Kljub temu da je po vdoru v Kursk Putin zatrdil, da v tovrstnih okoliščinah pogajanja niso mogoča, je danes znova izrazil pripravljenost na pogovore. »Ali smo se pripravljeni pogajati z njimi? Tega nismo nikoli zavračali,« je dejal.

A je pri tem navedel, da bi morali pogovori potekati na podlagi dogovora med Moskvo in Kijevom, ki sta ga strani leta 2022 dosegli v Istanbulu in je vmes že padel v vodo.

Kremelj je že večkrat zatrdil, da sta bili državi spomladi leta 2022, kmalu po začetku ruske agresije, na pragu dogovora. »Uspelo nam je doseči dogovor, o tem priča tudi podpis vodje ukrajinske delegacije, kar pomeni, da je bila ukrajinska stran v splošnem zadovoljna z doseženim,« je Putin povedal danes.

Prepričan je, da ga na koncu niso uveljavili, ker da so prejeli povelje, naj tega na storijo, saj da so »elite ZDA, Evrope – nekaterih evropskih držav – želele doseči strateški poraz Rusije«.

FOTO: Roman Baluk/Reuters

Rusija sicer od jeseni 2022 regiji Lugansk in Doneck v Donbasu obravnava kot del svojega ozemlja. Lugansk nadzoruje skoraj v celoti, Doneck pa delno.

V preteklosti je Putin kot pogoj za kakršnekoli mirovne pogovore s Kijevom zahteval umik ukrajinskih sil iz teh dveh regij, obenem pa še iz Hersona in Zaporožja, kar tako Ukrajina kot njene zahodne zaveznice zavračajo.

Rusija na ukrajinski fronti ohranja pritisk v smeri Pokrovska

Rusija še naprej glavnino napadov na ukrajinski fronti izvaja v smeri Pokrovska, je v današnjem poročilu sporočil generalštab v Kijevu. Ukrajinska zračna obramba je medtem uspešno odbila napad 78 brezpilotnikov, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform. Od skupno 138 spopadov v zadnjem dnevu jih je 52 potekalo v pokrovskem sektorju, je sporočil ukrajinski generalštab. Rusija tako ohranja pritisk v smeri pomembnega prometnega vozlišča na zahodu Donbasa.

Ukrajinske letalske sile so kasneje sporočile, da je zračna obramba ponoči sestrelila 60 ruskih brezpilotnikov kamikaz. 15 dronov je s poti skrenilo zaradi elektronskih motilcev, dva sta se vrnila v Rusijo, eden pa je poletel nad Belorusijo, so zapisali na telegramu. Obenem naj bi Rusija s Krima izstrelila še eno raketo, poročil o morebitni škodi ali žrtvah obsežnega napada pa za zdaj ni.

Kljub napredovanju ruskih sil na vzhodu in napadom z droni Ukrajina vztraja pri zasedbi dela ruske obmejne regije Kursk, kjer po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega dosegajo vse postavljene cilje. Zelenski je v rednem večernem nagovoru pri tem izpostavil zajetje številnih vojnih ujetnikov, ki jih bodo lahko izmenjali z Moskvo.

Število ubitih v torkovem ruskem napadu na vojaški inštitut v Poltavi v osrednji Ukrajini je medtem zraslo na 54, še 297 je bilo poškodovanih. Zdravstveno stanje 65 ranjencev ostaja resno. Reševalci ocenjujejo, da je pod ruševinami ujetih do pet ljudi.