
Neomejen dostop | že od 14,99€
Odkar je Mongolija leta 1990 opustila enostrankarski sistem, s katerim je delovala kot nekakšen satelit Sovjetske zveze, je imela ta država dosledno vlogo svetilnika demokracije v tem delu sveta. S 3,3 milijona prebivalcev na površini, večji od 1,5 milijona kvadratnih kilometrov, ima samo dve sosedi.
S skoraj 8200 kilometrov mejne črte si z Rusijo deli mejo, dolgo 3500 kilometrov, s Kitajsko pa preostalih več kot 4600 kilometrov. Pogosto igra prav to dejstvo odločilno vlogo pri določanju političnega portreta te ponosne republike. Začenjamo s temi dejstvi, da bi bilo jasno, zakaj vodstvo v Ulan Batorju ni aretiralo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ko je v ponedeljek prispel na tamkajšnje letališče. Kljub tiralici mednarodnega kazenskega sodišča.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji