Protesti proti Trumpu v vseh zveznih državah ZDA

Več tisoč protestnikov se je v soboto zbralo v po številnih mestih ZDA, da bi izrazili svoje nasprotovanje politiki predsednika Donalda Trumpa glede deportacij, odpuščanj ter vojn v Gazi in Ukrajini, poroča agencija Reuters. 

Množice so pred Belo hišo prišle s transparenti na katerih je med drugim pisalo »Delavci morajo imeti moč«,»Prenehajte oboroževati Izrael« in podobno. Demonstranti so skandirali v podporo tistim, ki jih je Trumpova vlada deportirala v mega zapor v El Salvadorju, kjer so zaprti brez pravnega, pa tudi v podporo tistim, ki jih je vlada odpustila, v podporo univerzami, katerih financiranje Trump ogroža in v podporo žrtvam genocida, ki ga s podporo ZDA izvaja Izrael. 

Glavni razlogi za proteste

Protesti proti Trumpu so se razširili po celotnih ZDA zaradi več ključnih razlogov. Eden izmed glavnih povodov za proteste so bile deportacije in podpora migrantom. Trumpova administracija je namreč okrepila deportacijske ukrepe, kar je privedlo do številnih deportacij migrantov, vključno z napačno deportacijo Kilmarja Ábrega Garcíe. Protestniki so izrazili solidarnost z migranti ter obljubili, da bodo vzpostavili mreže za obrambo svojih sosedov pred deportacijami.

»Medtem ko Trump in njegova administracija mobilizira uporabo ameriške deportacijske mašinerije, bomo organizirali mreže in sisteme upora, da bi branili naše sosede,« je na shodu na trgu Lafayette v bližini Bele hiše dejal eden od protestnikov, poroča Reuters.

FOTO: Caitlin Ochs/Reuters

Poleg tega so Trumpove politike močno vplivale na zvezne delavce in univerze. Administracija je odpustila več kot 200.000 zveznih delavcev in grozila z zmanjšanjem financiranja univerzam, ki podpirajo programe raznolikosti, enakosti in vključenosti, podnebne pobude ter pro-palestinske proteste. To je povzročilo val nezadovoljstva med akademiki in javnimi uslužbenci, ki so se pridružili protestom v podporo svojim kolegom.

Harvardu grozijo tudi z odvzemom pravice za sprejem tujih študentov

Vojne v Gazi in Ukrajini so še en pomemben dejavnik, ki je spodbudil proteste. Trumpova administracija je obtožena, da podpira Izrael v vojni proti Gazi, kar je povzročilo smrt številnih palestinskih civilistov. Številni protestniki so nosili palestinske zastave in rute kefije. Prav tako so nekateri demonstranti izražali podporo Ukrajini ter zahtevali odločno ukrepanje proti ruski agresiji.

New York City. FOTO: Caitlin Ochs/Reuters

Zmanjšanje pravic in financiranja marginaliziranim družbenim skupine je še en ključni razlog za proteste. Trumpova administracija je sprejela ukrepe, ki so prizadeli zdravstveno varstvo, socialno varnost ter druge ključne programe, od katerih je odvisen delavski razred. Prav tako so bili sprejeti zakoni, ki priznavajo samo dva spola, kar je povzročilo ogorčenje zlasti med LGBTQ+ skupnostjo. Protestniki so zahtevali konec napadov na priseljence, transspolne osebe in druge marginalizirane skupine ter pozvali k enakim pravicam za vse.

Protesti so potekali mirno, vendar so bili polni strasti in odločnosti, da se uprejo politikam, ki jih dojemajo kot antidemokratične in nepravične. Demonstracije so bile organizirane v številnih mestih, vključno z Washingtonom, New Yorkom in Chicagom, kar kaže na široko podporo in zaskrbljenost glede smeri, v katero gre država pod Trumpovim vodstvom.

FOTO: Caitlin Ochs/Reuters

Organizacija in obseg protestov

Protesti so se razširili po vseh 50 zveznih državah ZDA, zahvaljujoč organizaciji skupine »50501«. Ta skupina, katere ime pomeni »50 protestov, 50 držav, 1 gibanje«, je igrala ključno vlogo pri koordinaciji in mobilizaciji protestnikov po celotni državi. Glavni cilj skupine je bil združiti ljudi v enotno gibanje, ki bi se borilo proti politikam Trumpove administracije, ki jih dojemajo kot antidemokratične in nepravične.

Povezava protestov z ameriško revolucijo je bila simbolična in pomembna. Protesti so bili načrtovani, da sovpadajo z 250. obletnico začetka ameriške revolucionarne vojne, kar je protestnikom omogočilo, da so vzpostavili vzporednice med trenutnim bojem za pravice in preteklimi zgodovinskimi dogodki. Mnogi protestniki so nosili transparente z napisi »Brez kraljev«,  in »Enake pravice za vse ne pomeni manj pravic zate«, kar je odražalo duh boja za svobodo in enakost.

FOTO: Allison Bailey/Reuters

Množični protesti v ZDA so se začeli že v začetku tega meseca. Ti protesti so privabili na tisoče ljudi v mestih po vsej državi, kar je ustvarilo temelje za še večje mobilizacije. Skupina »50501« je izkoristila to energijo in organizirala še večje proteste 19. aprila, pri čemer je upala, da bo dosegla udeležbo približno 11 milijonov ljudi, kar bi predstavljalo približno 3,5 odstotka ameriškega prebivalstva.

Mednarodna podpora in širjenje protesta sta dodatno okrepila gibanje. Protesti so se razširili tudi v mesta izven ZDA, kot so London, Pariz in Berlin, kjer so ljudje izrazili solidarnost z ameriškimi protestniki in nasprotovanje Trumpovim politikam. Ta mednarodna podpora je poudarila globalno zaskrbljenost zaradi smeri, v katero gre ameriška politika pod Trumpovim vodstvom.

FOTO: Caitlin Ochs/Reuters

Organizacija in obseg teh protestov kažeta na močno in koordinirano gibanje, ki si prizadeva za zaščito demokratičnih vrednot in človekovih pravic. Skupina »50501« je uspela združiti ljudi iz različnih družbenih slojev ter ustvariti močno koalicijo, ki se bori za spremembe.