
Neomejen dostop | že od 14,99€
Predsednik ZDA Donald Trump je že večkrat izrazil željo po pridobitvi Grenlandije, pri čemer se sklicuje na njeno strateško pomembnost in bogate naravne vire. Podpredsednik JD Vance je v intervjuju za Fox News dejal, da je pridobitev Grenlandije »zelo možna« ter da »predsednika Trumpa ne zanima, kaj si Evropejci o tem mislijo«.
Obisk njegove spoproge naj bi bil po navedbah Bele hiše zaseben, njegova uradna agenda pa vključuje obisk vojaške baze in prisotnost na znameniti tekmi s pasjimi vpregami Avannaata Qimussersua. A organizatorji dogodka so že sporočili, da »gostov niso povabili«, čeprav jim kot javnim obiskovalcem ne bodo preprečili udeležbe.
Trump je že v svojem prvem mandatu razmišljal o nakupu največjega otoka na svetu. Tokrat je šel korak dlje: pred dnevi je napovedal, da bo ZDA »na takšen ali drugačen način dobila Grenlandijo«. S tem je sprožil diplomatski vihar. Grenlandski premier je v odzivu govoril o »ameriški agresiji« in pozval evropske zaveznike k podpori, piše New York Times (NYT).
Po mnenju političnega analitika iz Kopenhagna, Larsa Trierja Mogensena, so Trumpove poteze kontraproduktivne: »To bo imelo ravno nasproten učinek od želenega. Grenlandci se bodo zatekli v varnost statusa quo – torej v okvire danske suverenosti in njenih zavezništev«, je izjavil za NYT.
Grenlandija ima od leta 2009 večjo avtonomijo, vendar ostajajo, vsaj kar se tiče zunanjih in obrambnih zadev, v pristojnosti Danske. Gibanje za popolno neodvisnost se krepi, vendar volitve, ki so potekale pred tedni, niso prinesle jasne večine – prva stranka zagovarja postopno osamosvajanje, druga hitrejšo pot, medtem ko ima pomemben delež tudi kandidat, ki je javno podprl Trumpa.
Grenlandija ima strateško lego med Evropo in Severno Ameriko, bogata pa je tudi z redkimi zemeljskimi minerali in dostopom do pomembnih pomorskih poti. To jo postavlja v središče globalnega tekmovanja velesil – predvsem med ZDA, Kitajsko in Rusijo.
Vendar po mnenju domačinov ni šlo le za strateške interese, temveč za pomanjkanje občutka za trenutek. »Obisk je slabo tempiran. Še nimamo nove vlade. Morali bi počakati,« je za NYT dejal zobozdravstveni tehnik iz Ilulissata Jens Peter Lange.
Trumpovi poskusi »osvajanja« Grenlandije niso novi. Že v 19. stoletju je ameriški državni sekretar William Seward razmišljal o nakupu otoka, a brez uspeha. ZDA so v preteklosti večkrat izkazale interes zaradi strateške lege, vendar so vse pobude trčile ob odločen danski ne, še piše NYT.
Leta 2019 je Trump obudil idejo o nakupu Grenlandije in bil zaradi tega deležen posmeha, a zdaj jo znova postavlja v središče ameriške zunanje politike. Tokratni pristop pa je naletel na še ostrejši odziv. Lokalni mediji poročajo o protestih, grenlandske oblasti pa so že pozvale evropske zaveznike k jasni podpori danski suverenosti. Evropska komisija je v nedeljo sporočila, da »odločno podpira Kraljevino Dansko in njeno ozemeljsko celovitost«, hkrati pa poudarila, da so »spoštovanje meja, suverenosti in listine Združenih narodov temeljni principi EU«.
Obisk Ushe Vance, ki se ga je poskušalo predstaviti kot kulturni dogodek, z obiskom pasjih vpreg in vojaške baze, je v očeh mnogih postal politična demonstracija moči. »Niso se zmenili za našo politično situacijo, nismo jih povabili, in zdaj še ustvarjajo politično zmedo«, je na facebooku zapisal premier v odhodu Múte Bourup Egede.
Njegov najvetretnejši naslednik Jens-Frederik Nielsen poziva k umiritvi in poudarja, da »ni razloga za paniko, je pa dovolj razlogov za skupno držo in zahtevo po spoštovanju«, piše NYT.
Danska premierka Mette Frederiksen je za dansko televizijo DR poudarila pomen spoštovanja suverenosti Grenlandije in opozorila, da mora biti vsakršno sodelovanje z ZDA utemeljeno na medsebojnem spoštovanju.
Komentarji