Harvard se je uprl Trumpu in ostal brez dveh milijard dolarjev

Odnosi med administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in najuglednejšimi univerzami v državi so se še bolj zaostrili. Ameriško ministrstvo za izobraževanje je sporočilo, da bo zamrznilo več kot dve milijardi dolarjev zveznih sredstev Univerzi Harvard, potem ko je ta slovita ustanova odločno zavrnila obsežen seznam zahtev Bele hiše.

Ukrepi naj bi bili uradno namenjeni boju proti antisemitizmu in domnevnim kršitvam državljanskih pravic, vendar jih na Harvardu razumejo kot nedopusten poskus vladnega vmešavanja v univerzitetno avtonomijo in uveljavljanja političnih ciljev. Harvard je tako že sedma vrhunska univerza, ki si jo je Trumpova administracija na ta način poskušala podrediti, poročajo tuji mediji, med njimi BBC, Times, AP in Guardian.

Predsednik Harvarda Alan Garber je v ponedeljek v pismu akademski skupnosti razkril, da je Bela hiša prejšnji petek poslala »posodobljen in razširjen seznam zahtev« z jasno grožnjo: če želi univerza ohraniti dostop do zveznih sredstev (po nekaterih ocenah je bilo skupno ogroženih skoraj devet milijard dolarjev), mora zahteve izpolniti.

Incident na Harvardu je le zadnje poglavje v širši kampanji Trumpove vlade proti ameriškim univerzam. FOTO: Brian Snyder/Reuters

»Administracijo smo prek naših pravnih zastopnikov obvestili, da v njihov predlagani dogovor ne bomo privolili,« je še zapisal Garber. »Univerza se ne bo odpovedala neodvisnosti ali svojim ustavnim pravicam. Nobena administracija – ne glede na strankarsko pripadnost – ne bi smela narekovati zasebnim univerzam, kaj lahko poučujejo, koga lahko sprejmejo in zaposlijo ter katerih področij študija in raziskovanja se lahko lotevajo.«

Zamrznitev sredstev in očitek o »občutku upravičenosti«

Odziv Trumpove administracije je bil takojšen in oster. Pristojno ministrstvo oziroma projektna skupina za boj proti antisemitizmu je sporočila, da nemudoma zamrzuje 2,2 milijarde dolarjev večletnih subvencij in 60 milijonov dolarjev vrednih pogodb. »Harvardova današnja izjava krepi skrb vzbujajoč občutek privilegiranosti, ki je značilen za najprestižnejše univerze. (...) Zvezne naložbe prinašajo tudi odgovornost za spoštovanje zakonov o državljanskih pravicah,« so zapisali.

Trumpova vlada, ki obljublja odločnejši boj proti antisemitizmu kot predhodna Bidnova, je sprožila nove preiskave in odredila pridržanja ter izgone nekaterih tujih študentov, povezanih s protesti. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Kot razlog so navedli domnevne kršitve teh pravic, nesprejemljive »motnje študijskega procesa« in »nevzdržno nadlegovanje judovskih študentov« na univerzah. Zahtevali so »velike spremembe«, če želijo univerze še naprej prejemati denar davkoplačevalcev.

Harvard vrača žogico

Garber je v odzivu poudaril, da univerza resno jemlje boj proti antisemitizmu in je na tem področju že sprejela številne ukrepe. Vendar pa večina zahtev Bele hiše po njegovem prepričanju nima neposredne zveze s tem ciljem, temveč gre, kot pravi, za poskus neposrednega vladnega urejanja »intelektualnih pogojev« na univerzi. Opozoril je tudi, da odtegnitev sredstev vrhunski raziskovalni ustanovi ne ogroža le njenega delovanja, ampak posredno »zdravje in dobrobit milijonov« ter »gospodarsko varnost države«, saj Harvard izvaja ključne raziskave na področju znanosti in medicine. Takšno pogojevanje pomoči po njegovem mnenju krši ustavno pravico do svobode govora in presega pooblastila vlade po zveznem zakonu o državljanskih pravicah.

Incident na Harvardu je le zadnje poglavje v boju Trumpove administracije proti ameriškim univerzam, še posebej tistim iz prestižne skupine Ivy League. Pritiski so se okrepili po napadu Hamasa 7. oktobra 2023 in valu propalestinskih protestov, ki so sledili. Trumpova administracija, ki obljublja odločnejši boj proti antisemitizmu kot predhodna Bidnova, je sprožila nove preiskave in odredila pridržanja ter izgone nekaterih tujih študentov, povezanih s protesti.

Večina zahtev Bele hiše po prepričanju vodilnih nima neposredne zveze z zahtevanimi ukrepi, temveč gre po njihovem za poskus neposrednega vladnega urejanja »intelektualnih pogojev« na univerzi. FOTO: Nicholas Pfosi/Reuters

Pred Harvardom so zvezna sredstva že zamrznili univerzam Columbia, Pennsylvania, Brown, Princeton, Cornell in Northwestern, piše angleški BBC. Columbia je pod pritiskom delno popustila in sprejela nekatere zahteve, a ji zamrznjena sredstva kljub temu niso bila vrnjena, temveč še dodatno zmanjšana. Univerza Princeton pa je, podobno kot zdaj Harvard, zahteve Bele hiše zavrnila. Harvard ima sicer z več kot 50 milijardami dolarjev največji univerzitetni finančni sklad na svetu, kar mu daje večjo mero neodvisnosti od zveznega financiranja.

Poteza Bele hiše je naletela na močan odpor. Skupina vplivnih harvardskih diplomantov je vodstvo javno pozvala k uporu proti »nezakonitim zahtevam, ki ogrožajo akademsko svobodo«. Ta konec tedna so na univerzi potekali protesti, Ameriško združenje univerzitetnih profesorjev (AAUP) pa je že v petek vložilo tožbo, s katero izpodbija vladne ukrepe, piše AP. Medtem ko demokrati, kot je senator Bernie Sanders, pozdravljajo »Harvardov pogum«, še piše Times, republikanci, kot je kongresnica Elise Stefanik, pa pozivajo k popolni ukinitvi zveznega financiranja univerze.