Pri vprašanju pravic LGBT+ se slovensko-madžarski pogledi razidejo

Odnosi med Slovenijo in Madžarsko od nastopa nove vlade niso več tako tesni, kot so bili v mandatu prejšnje, toda predsednik republike Borut Pahor in madžarska predsednica Katalin Novák sta se med njenim prvim uradnim obiskom potrudila, da bi čim bolj poudarila pomen dvostranskega sodelovanja v obdobju velikih mednarodnih izzivov.

»Pogovore sva začela z ugotovitvijo, da živimo v zelo zahtevnem, kompleksnem času … in da vsi potrebujemo prijatelje,« je med novinarsko konferenco s svojo madžarsko kolegico poudaril Borut Pahor. »To ne pomeni, da so vsi naši prijatelji enakih misli in stališč, kot jih imamo mi«, toda posebej za sosednje države po predsednikovih besedah velja, da si morajo prizadevati za čim bolj vzorne odnose, ki temeljijo na razumevanju, spoštovanju in sodelovanju.

Na obisk k Pahorju prihaja milejši obraz Orbánove Madžarske

S podobnim sporočilom je pred novinarje stopila tudi Katalin Novák, ki je bila marca letos izvoljena za prvo madžarsko predsednico v zgodovini. Madžarska že vrsto let ne skriva, da se zaradi nazadovanja na področju vladavine prava, svobode medijev in pravicah skupnosti LGBT+ počuti nerazumljeno znotraj Evropske unije. V tej luči je bilo mogoče razumeti tudi velik del nastopa madžarske predsednice v Ljubljani.

Obletnica in vojna v Ukrajini

Gostja je posebej izpostavila letošnjo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov in naštela vrsto področij, od gospodarstva do kulture, na katerih državi že ves ta čas uspešno sodelujeta, rekoč, da bi »s to dinamiko radi nadaljevali tudi v prihodnje«. Predsednica sosednje države je pohvalila skrb Slovenije za madžarsko narodno skupnost. Ta odnos je po njenih besedah tudi zaradi vojne v Ukrajini še toliko bolj cenjen kot kadarkoli prej.

Gostja je posebej izpostavila letošnjo 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov in naštela vrsto področij, od gospodarstva do kulture, na katerih državi že ves ta čas uspešno sodelujeta. FOTO: Daniel Novakovič/STA

Vojni in njenim posledicam sta predsednika po pričakovanju namenila precejšnjo pozornost, pri čemer sta poudarila pomen enotnosti Evrope v odzivanju na rusko agresijo. Katalin Novák je izkoristila priložnost in znova spomnila na madžarske zadržke pri vzpostavljanju novih sankcij proti Rusiji. »Pri sankcioniranju moramo sprejeti trezne odločitve, take, ki bodo bolele ruskega agresorja, ne pa škodovale nam,« je strnila stališče Budimpešte.

»V našem interesu je, da se vojna čim prej konča,« je vztrajala Madžarka, njen gostitelj pa je poudaril, da mora koncu ruske agresije slediti pravičen mir, s katerim bodo zagotovljene suverene pravice napadene države. »Če mir ne bo pravičen, ne bo trajen,« je bil jasen Pahor, ki je opozoril na širše posledice vojne za stabilnost stare celine in še posebej Zahodnega Balkana, zlasti v primeru nastanka nove blokovske delitve.

Novák: Odločitev sodišča EU bomo spoštovali

Namesto poudarjanja razlik med državama sta predsednika iskala predvsem skupne točke, toda največji razkorak v njunih pogledih je bilo mogoče začutiti pri vprašanju pravic skupnosti LGBT+. Nedavna odločitev slovenskega ustavnega sodišče o izenačitvi pravic istospolnih parov je še bolj poudarila jasno ločnico med njihovim položajem v Sloveniji in na Madžarskem, kjer od lani velja zakon, ki po ruskem zgledu prepoveduje prikazovanje neheteroseksualne spolne usmerjenosti v šolah in medijih.

Evropska komisija je proti svoji najbolj problematični članici zaradi sporne zakonodaje sprožila pravne postopke, danes pa so iz Bruslja sporočili, da bodo pred sodiščem EU v kratkem vložili tudi tožbo proti Madžarski.

Katalin Novák med novinarsko konferenco ni želela odgovoriti na vprašanje Dela, ali bo tudi sama prevzela odgovornost za morebiten poraz Madžarske pred najvišjim sodnim organom EU, glede na vlogo, ki jo je kot nekdanja ministrica za družinske zadeve v vladi Viktorja Orbána odigrala pri sprejemanju zakonodaje. Zagotovila je, da bo Budimpešta odločitev sodišča v vsakem primeru spoštovala.

Predsednik Pahor ni želel ugibati o tem, ali bo nedavna odločitev slovenskega ustavnega sodišča vplivala na odnose med državama, je pa poudaril, da jo je sprejel »z razumevanjem in veseljem«, saj po njegovem mnenju predstavlja »napredek v spoštovanju človekovih pravic v Sloveniji«.