Madžarska z današnjim dnem od Belgije za pol leta prevzema vodenje sveta Evropske unije. Krožno predsedovanje bo za vlado Viktorja Orbána pomembna priložnost za širjenje iliberalnih idej in nagajanje Bruslju, meni Daniel Hegedüs, višji raziskovalec za srednjo Evropo pri Nemškem Marshallovem skladu, rekoč, da mora EU v naslednjih šestih mesecih biti pripravljena »na nestabilnost in nepredvidljivost«.

Ali bi nas moralo skrbeti zaradi madžarskega predsedovanja svetu EU?

Na nekaterih področjih obstajajo razlogi za zmerno skrb. Kdor podcenjuje njihov pomen, morda pozablja, da lahko madžarsko predsedstvo sveta EU kljub temu nagaja Evropski uniji. Torej, pri kadrovskem razrezu institucij EU, ki bo v središču evropske politike v naslednjih šestih mesecih, je očitno, da je vpliv predsedovanja svetu EU zelo omejen. Evropski svet igra ključno vlogo pri izvolitvi evropske komisije. Karkoli pa se zgodi v evropskem parlamentu v zvezi s sestavljanjem odborov, ni v pristojnosti predsedstva, zato večjih groženj na tem področju ne vidim.

Kot vemo, pri oblikovanju zakonodaje EU v prihodnjih šestih mesecih ne bo prav veliko aktivnosti.

Tako je. Fokus bo na institucionalnem prehodu. Zakonodajne aktivnosti so zelo omejene, enako velja za zakonodajne pristojnosti predsedstva sveta EU. Težave se lahko pojavijo predvsem pri prednostnih nalogah madžarskega predsedstva. Del teh je pravzaprav sprejetih v okviru tako imenovanega tria [v njem sta poleg Madžarske še Španija in Belgija] in se med drugim nanašajo na gospodarsko konkurenčnost, s čimer ni nič narobe. Hkrati pa si je madžarsko predsedstvo zadalo nekaj drugih prednostnih nalog, ki jih je jasno mogoče interpretirati skozi optiko neliberalne madžarske politike, kot so denimo kohezijski skladi in reforma kmetijske politike. Očitno je, da želi madžarska vlada z razpravo o kohezijskih skladih poudariti, da je država žrtev dvojnih standardov in da je začasna ustavitev evropskih sredstev Madžarski nelegitimna. Madžarsko predsedstvo načrtuje tudi dialog o vladavini prava in prepričan sem, da bo pri tem hotelo predvsem poudariti, da imajo vse druge države zelo resne izzive glede vladavine prava ali podobno zakonodajo, kot je v veljavi na Madžarskem.

Reforma kmetijske politike je po drugi strani del konservativnega odziva proti evropskemu zelenemu dogovoru in vključuje pozive k znižanju podnebnih standardov ter zmanjšanju varstva okolja v evropskem kmetijskem sektorju. Ti pozivi so bili tudi del protestov kmetov v času pred volitvami in videli smo, kako je evropska radikalna desnica poskušala izkoristiti kmečke proteste, da bi si zagotovila večjo prepoznavnost, poudarila svojo navzočnost in izpadla močnejša. Natanko to je tudi motivacija premiera Viktorja Orbána, da volivcem pošlje sporočilo, kako je prevladujoči evropski politiki zanje vseeno in kako so suverenisti pripravljeni zaščititi interese kmetov ter zaposlenih v kmetijskem sektorju.

Madžarsko predsedstvo bo imelo tudi priložnost, da na dnevni red sveta EU uvrsti lastne iliberalne ideje, ki lahko potencialno mejijo na teorije zarote. Če bi se znašel v Orbánovi koži, bi nanj uvrstil tudi glasovanje o postopku v okviru sedmega člena proti Madžarski. Ob tem bi lahko nastal nered, države bi bile presenečene in čisto možno je, da proti zaprtju postopka ne bi glasovale potrebne štiri petine članic.

Koliko bi nas morala skrbeti zunanjepolitična dimenzija madžarskega predsedovanja?

Zelo slabo je, če predsedstvo sveta EU ne deluje kot pošten posrednik, ampak dejansko blokira in vlaga veto na skupna stališča. Še bolj pomembno je, da bo imela Madžarska priložnost ustvariti videz, da govori v imenu EU. Samo predstavljajte si, da po gruzijskih volitvah, ki bodo potekale v senci zelo pomembnih vprašanj volilne integritete, madžarski premier kot predsedujoči svetu EU čestita stranki Gruzijske sanje za volilno zmago in izjavi, da je vse potekalo gladko, še preden bi se lahko na to odzval visoki predstavnik EU za zunanjo politiko ali kdorkoli, ki dejansko zastopa sedemindvajseterico v mednarodnih zadevah. V naslednjih mesecih se bo zvrstilo nekaj priložnosti, pri katerih bo Madžarska imela skrito agendo za vmešavanje, zlasti prek svojih ruskih povezav. Gruzijske volitve, moldavijske predsedniške volitve … Prav tako ne vemo, kaj se bo zgodilo jeseni v Ukrajini.

Sodeč po vsem, kar ste navedli, bo prihodnjih šest mesecev za Viktorja Orbána precej pomembnih.

Tako je. Pripravljeni moramo biti na nestabilnost in nepredvidljivost. Tako je vselej pri Madžarski. Orbán se je v zadnjih dveh tednih srečal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, italijansko premierko Giorgio Meloni in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom ter poslal sporočilo, kako so vsakršne skrbi odveč in kako bo Madžarska ravnala kot odgovorna predsedujoča država. Ali bo to preprečilo, da bo Orbán čez mesec ali dva spet začel nagajati EU? Ne bo. Pošiljanje mešanih sporočil je del madžarske politike do EU in to bo prav tako zaznamovalo prihodnjih šest mesecev.

Kaj menite o sloganu madžarskega predsedstva Naredimo Evropo spet veliko?

Po eni strani je to čista provokacija, ki pa hkrati kaže omejenost intelektualne moči madžarskega režima. Madžarsko predsedstvo sveta EU in evropska radikalna desnica sta tako do neke mere postavljena v globalni kontekst. In očitno je, da [z izbiro takšnega slogana] na nekaj stavijo.

Torej so v ozadju večji načrti?

Želijo si, da se Donald Trump vrne na oblast. Madžarska vlada že vnaprej podpira Trumpa in njegovo volilno kampanjo, zato je treba slogan interpretirati v tej smeri. Če Trump zmaga, bo slogan močneje odmeval v Evropi, če v Beli hiši ostane Joe Biden, pa bo obveljal zgolj za slabo šalo.

Kako se je Orbán prilagodil na izgubo Poljske kot iliberalne zaveznice?

Na neki način precej enostavno. Mislim, da se nikoli ni dejansko opiral samo na eno članico. Očitno je, da odvzema glasovalnih pravic Madžarski po sedmem členu slovaška vlada premiera Roberta Fica nikoli ne bo dovolila. Prav tako je jasno, da kljub vsem zunanjepolitičnim in varnostnim razhajanjem Giorgia Meloni ni zainteresirana, da bi Orbán izgubil svoje glasovalne pravice v [evropskem] svetu.

Orbán je dovolj pragmatičen, da igra na dolgi rok in se občasno prilagaja ter se sprijazni z izgubami in žrtvami. Ve, da bo vedno prišel nov dan in da bo vedno priložnost za nova partnerstva, tudi zdaj, ko je bolj ali manj jasno, da se [njegova stranka] Fidesz ne bo nujno pridružil skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Vselej išče ravnotežje med italijansko in francosko radikalno desnico, med priložnostmi skupine Identiteta in demokracija ter ECR. Če se ena vez razrahlja, se druga okrepi.

Tudi brez zaveznikov Orbán še vedno lahko uporabi pravico do veta za blokiranje pomembnih odločitev. Bo to počel tudi v prihodnje?

Madžarski pristop do EU je zelo osredotočen na evropski svet. To je razlog, zakaj Orbána ni motilo dejstvo, da poslanci Fidesza v evropskem parlamentu od leta 2021 ne pripadajo nobeni politični skupini. Veliko več mu pomeni njegova prisotnost v evropskem svetu, kjer ima madžarska vlada pravico do veta in blokade. Pričakujem, da se bo to nadaljevalo.

Ali bi lahko z blokiranjem odločitev vendarle šel predaleč?

Nimam kristalne krogle. V zadnjih 14 letih se je nekajkrat zdelo, da je šel predaleč. Evropski partnerji se zdaj pripravljajo na možnost madžarskih blokad in zato poskušajo isto stvar doseči zunaj običajnega pravnega okvira EU. Zato bi prej pričakoval, da bodo v danih okoliščinah izmojstrili ta pristop in enostavno obšli Madžarsko, namesto da se z njo spuščajo v neposredno konfrontacijo.

EU je nedavno oblikovala pravno vrzel, da bi obšla madžarski veto na vojaško podporo Ukrajini. Bi to lahko bil problematičen precedens?

Gre za vprašanje o tem, kako dojemate Evropsko unijo. Če nanjo gledate kot na pravno skupnost, potem je to očitno zelo problematičen pristop. Če pa vidite EU kot politično telo, ki temelji na soglasju in ustvarjanju kompromisov, potem mislim, da je bil to vedno njen glavni in osnovni način delovanja. In res je bilo tako. Ne gre za vprašanje ali eno ali drugo, saj je EU oboje. To je pravna skupnost, vendar so v nekaterih primerih politični kompromisi preprosto močnejši od jasne razlage prava.

Članek je objavljen v okviru projekta SOS4Democracy, v katerem sodeluje medijska hiša Delo.

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.