Neliberalni trendi opozarjajo na krhkost demokracij

Grožnja, ki jo demokracijam predstavljajo centralizacija oblasti, nazadovanje vladavine prava, spodkopavanje neodvisnosti sodstva in svobode medijev, je znana ter dobro dokumentirana, in vendar ji države še vedno pogosto podležejo. Zakaj in v kakšnih oblikah prihaja do tovrstnih neliberalnih trendov, bo poskušal pojasniti projekt SOS4Democracy, ki bo v prihodnjih štirih letih združil raziskovalce iz desetih akademskih ter neakademskih ustanov v petih različnih državah. Vodil ga bo Inštitut za kriminologijo, v njem pa bo kot edina medijska organizacija sodelovala tudi medijska hiša Delo.

V iztekajočem se letu smo v različnih delih sveta lahko ponovno spremljali nazadovanje demokratičnih vrednot. Volitve na Nizozemskem in v Argentini so, denimo, opozorile na vztrajno privlačnost populistov, kot sta Geert Wilders in Javier Milei. Bilanco so proti koncu leta nekoliko popravile parlamentarne volitve na Poljskem, kjer se je z vzponom Donalda Tuska končala vladavina nacionalkonservativne stranke Zakon in pravičnost, pod katero nista trpeli samo vladavina prava in neodvisnost medijev, ampak tudi pravice žensk in manjšin, vključno s skupnostjo LGBT+.

Poljska je skupaj z Madžarsko zadnja leta veljala za klasičen primer neliberalne demokracije, je v podkastu za Delo dejal Vasja Badalič, znanstveni sodelavec na Inštitutu za kriminologijo in gonilna sila projekta Družbene vede za demokracijo oziroma SOS4Democracy. Po Badaličevih besedah smo neliberalne trende lahko spremljali še v številnih drugih državah, od Italije do Turčije, in tudi v Sloveniji.

Od začetnega navdiha do ambicioznega projekta

Dogajanje v času zadnje vlade Janeza Janše, ki je bila na oblasti med pandemijo covida-19, je Badalič opisal kot začetni navdih projekta SOS4Democracy. »V tistem času sem videl, kako krhek je sistem, v katerem živimo, in kako zlahka lahko izginejo te človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih imamo.«

Badaliču oziroma Inštitutu za kriminologijo je k projektu, ki ga sofinancira Evropska unija v programu za raziskave in inovacije Horizon Europe, uspelo privabiti še devet partnerskih organizacij iz Slovenije, Italije, Belgije, Bosne in Hercegovine ter Turčije. Poleg novinarjev Dela bodo pri SOS4Democracy sodelovali še raziskovalci s Svobodne univerze v Bruslju, Pravne fakultete Univerze Roma Tre, italijanske nevladne organizacije Libera, Pravne fakultete Univerze v Sarajevu, nevladne organizacije Zašto ne?, istanbulskih univerz Boğaziçi in Özyeğin ter mislišča IstanPol.

»V prihodnjih štirih letih bomo kot raziskovalci ali gostujoči novinarji obiskali naše gostiteljske partnerske organizacije. Napotitve, ki jih bomo opravili v institucijah gostiteljicah, bodo potekale iz akademskega sektorja v neakademski sektor in obratno,« je Badalič strnil načrtovani potek projekta, v katerem bomo poskušali najti načine za gradnjo robustnejših demokracij.

Poročanje iz Italije, Turčije in BiH

Med projektom bo vsak od udeležencev proučeval neliberalne prakse skozi svojo posebno perspektivo oziroma raziskovalno področje. V primeru novinarjev Dela bo to pomenilo poročanje o izzivih demokracije in neliberalnih pojavih iz Turčije, Italije ter Bosne in Hercegovine.

Eden od ciljev SOS4Democracy je tudi preseganje ločnice med akademskim in neakademskim svetom. »Upamo, da bomo s tem prenesli veliko znanja. Hočemo deliti znanje, ki ga imamo, in drug drugemu predstaviti, kaj počnemo,« je pojasnil Badalič, ki bo v projektu nadaljeval svoje raziskovanje na področju sodobnih oboroženih konfliktov.