V nadaljevanju preberite:

Francija je novi teden, prvega v juliju prelomnega leta 2024, začela v negotovosti, kakršne ne pomnijo. Prvič po drugi vojni, ki jo je Pétainova kolaborantska vlada prebila pod Hitlerjevim dežnikom, z njo pa je potem pometel general De Gaulle, se morajo volivci prihodnjo nedeljo odločiti, ali bodo dovolili skrajni desnici prevzeti oblast.

V prvem krogu je največ glasov dobil Nacionalni zbor, ki ga imajo za naslednika Pétainovih časov. V drugem se morda, ne pa nujno, tehtnica še lahko nagne drugače.

Francozi so dogajanje, ki ga je z nepremišljenim ravnanjem povzročil predsednik republike Emmanuel Macron, ko je razpustil skupščino zaradi poraza na evropskih volitvah, vzeli zares. To so dokazali z dokaj množino udeležbo na nedeljskem prvem krogu. Glasovalo je dobrih 66 odstotkov volilnih upravičencev, to je kar 20 odstotkov več kot pred dvema letoma.

Po prvem krogu si absolutno večino za zdaj obeta Marine Le Pen, hči ustanovitelja francoske moderne skrajne desnice Jean-Marieja Le Pena. Znebila se je celo očeta in njegove preostre retorike, da je lahko prevzela stranko in postala mama še malo bolj posodobljene skrajne desnice.