Industrijske velesile se upirajo podnebnemu financiranju revnejših držav

Podnebni pogovori v Bonnu, vmesna etapa do podnebne konference ZN v Bakuju (COP29), niso prinesli preboja pri vprašanju financiranja ukrepov za blažitev posledic globalnega segrevanja v revnejših državah. Če želijo države v Bakuju sprejeti potreben dogovor, se bodo morala pogajanja okrepiti še na ministrski ravni, opozarjajo okoljski nevladniki.

Kot poroča AFP, so se podnebni pogajalci pol leta po zaključku podnebne konference ZN v Dubaju v nekdanji zahodnonemški prestolnici srečali, da bi pregledali uresničevanje ukrepov, vključno z dano obljubo držav glede odmika od fosilnih goriv v energetskih sistemih.

»Neumorni poskusi industrializiranih držav, da omilijo obstoječe obveznosti glede podpore revnejšim državam, so razlog za zaskrbljenost,« je danes ob koncu vmesnih pogovorov v Bonnu ocenil Jan Kowalzig iz organizacije Oxfam.

Industrializirane države ob tem poudarjajo, da bi morale pobudo prevzeti z nafto bogate države Bližnjega vzhoda, ki so zaradi črpanje nafte večji krivec za globalno segrevanju planeta in hkrati tudi dovolj bogate, da bi lahko pomagale revnejšim državam.

Države so si sicer pred več kot desetletjem zastavile cilj, da za ublažitev posledic podnebnih sprememb na letni ravni zagotovijo 100 milijard dolarjev finančne pomoči revnejšim državam. Uresničevanje zaveze so v leta 2015 sprejetem pariškem podnebnem sporazumu podaljšale do leta 2025. Dogovor o tem, kako bo s financiranjem po preteku tega obdobja, bodo pogajalci poskušali doseči na podnebnem vrhu v Bakuju.

Okoljski aktivisti izražajo zaskrbljenost, ker bodo podnebni pogovori že drugo leto zapored v državi, ki je zavezana črpanju še večjih količin fosilnih goriv, ta pa so najbolj odgovorna za segrevanje planeta.

Prejšnji teden je predsedujoči podnebni konferenci v Bakuju Muhtar Babajev v intervjuju za AFP izpostavil, da bo njegova država še naprej krepila dobave fosilnih goriv s sočasnim povečevanjem naložb v čistejše vire energije.

Babajev, ki je nekdanji direktor državnega naftnega podjetja Socar, trenutno pa zaseda položaj ministra za ekologijo, je kot razlog za povečanje črpanja zemeljskega plina navedel povpraševanje na trgu.

Del tega je tudi EU, ki je po izbruhu energetske krize zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino z Azerbajdžanom podpisala obsežne pogodbe za dobavo omenjenega energenta.