Slovenski reševalec: Za nas in za pse je vonj po umrlih pod ruševinami stresen

Po ponedeljkovem uničujočem potresu in popotresnih sunkih, ki so prizadeli Turčijo in Sirijo, število smrtnih žrtev še vedno narašča, upada pa upanje, da bi našli preživele. Pod ruševinami je po ocenah nekaterih strokovnjakov lahko ujetih še več deset, sto tisoč ljudi. Po zadnjih podatkih je v potresu umrlo več kot 22.000 ljudi, poroča AFP. Že pred dnevi pa je WHO napovedala, da bo smrtnih žrtev verjetno več kot 20.000.

Tragedija lahko pusti za sabo tudi politične žrtve

Reševanje se nadaljuje že peti dan v zahtevnih razmerah in ob nizkih temperaturah. A je upanja po tridnevnem obdobju, ki je po mnenju strokovnjakov kritično okno za reševanje življenj, vse manj. Po zadnjih podatkih je v Turčiji umrlo 18.991 ljudi, v Siriji pa 3377, poroča AFP. Skupno število smrtnih žrtev je tako naraslo na 22.368. Strokovnjaki se bojijo, da bodo številke v prihodnje še narasle. Kot piše AP, v nekaterih mestih trupla ležijo na ulici, zavita v odeje, preproge in ponjave, mrtvašnice in pokopališča pa so prepolni. Kot piše Guardian, na pokopališču Nurdağı v turški provinci Gaziantep ob meji s Sirijo kmalu ne bo več prostora za trupla umrlih. 

Tridesetletnega moškega so rešili iz ruševin v Kahramanmaraşu. FOTO: Stoyan Nenov/Reuters

Iz Kahramanmaraşa, ene od južnih turških provinc, ki jih je ponedeljkov potres najbolj prizadel, so evakuirali najmanj 28.000 ljudi, piše Guardian. Večino, nekaj več kot 23.000, so evakuirali po zraku, preostale pa po cestah in železnici, je sporočila turška agencija za obvladovanje nesreč.

Kot je poročal Reuters, je stotisoče ljudi, ki so zaradi potresa ostali brez domov, nastanjenih v šotorih, postavljenih na stadionih in razporejenih v mestnih središčih. Sredozemska in egejska letovišča medtem zunaj potresnega območja odpirajo hotelske sobe za evakuirane.

V Turčiji so izpod ruševin rešili okoli 8000 ljudi, nekatere, skoraj po čudežu, tudi še to noč. Med drugim so na jugu province Gaziantep kar 94 ur po potresu živega našli 17-letnika, ki je preživel tudi tako, da je pil lasten urin. V Kahramanmaraşu so po 92 urah rešili mater in hčer, v Hatayu pa mater s komaj deset dni starim dojenčkom, poročajo turški mediji, ki jih povzemajo tuje tiskovne agencije.

Sorodniki žrtev ob uničeni stavbi v Adiyamanu v Turčiji. FOTO: Ilyas Akengin/AFP

Kasneje je Reuters poročal, da so v mestu Kırıkhan po 104 urah izpod ruševin rešili žensko in da je njeno zdravstveno stanje stabilno. Nemški reševalci so 40-letnico previdno dvignili na nosila in jo mimo razbitih blokov betona in zvite kovine prenesli v reševalno vozilo. »Zdaj verjamem v čudeže,« je povedal Steven Bayer, vodja mednarodne ekipe za iskanje in reševanje.

Reševalci so na jugu Turčije danes po 102 urah pod ruševinami rešili šestčlansko družino. Oba starša in njune otroke, stare med 15 in 24 let, so že odpeljali v bolnišnico, je poročala turška tiskovna agencija Anadolu. Mlado žensko in njenega brata iz iste stavbe pa so rešili 107 ur po potresu, so še sporočili reševalci.

Reševalne ekipe so danes izpod ruševin iste stavbe kar 107 ur po potresu uspešno rešile tudi 21-letno žensko in njenega sedemletnega brata, so sporočili gasilci iz obalnega mesta Antalya na jugozahodu Turčije, ki so sodelovali pri reševanju.

Kot piše AP, je opustošenje tako velikih razsežnosti delno posledica ohlapnih gradbenih predpisov. Nekateri so že več let opozarjali, kaj to lahko pomeni, če bi se zgodila naravna nesreča, denimo potres. Strokovnjaki poudarjajo, da so oblasti problem večinoma prezrle.

Uprava za zaščito in reševanje je na twitterju sporočila, da je slovenska enota danes na območju Miraç Cami v Hatayu, kar je približno pet kilometrov od njihove operativne baze. Kot so zapisali, so popolnoma motivirani za iskanje med ruševinami. En pes zaradi poškodbe ni operativen, so mu pa rano ustrezno oskrbeli.

Slovenski vodnik reševalnega psa: Čas za iskanje se izteka

Tomaž Dražumerič, vodnik reševalnega psa, ki je z ekipo v Turčiji, je povedal, da so jih danes tamkajšnji reševalci poslali na več lokacij. Dejal je, da sicer vlada zmeda glede tega, kateri predeli oziroma ruševine so že bili pregledani in kateri ne. »Trudimo se biti v čim boljšem stiku z lokalnimi reševalci, ki se najbolje znajdejo v okolju in nas lahko pošljejo na ruševine, ki še niso bile pregledane. Pri tem nam pomagajo psi.«

Kot je pojasnil, med preiskovanjem ruševin določijo mesto, kjer bi lahko bili preživeli, in o tem obvestijo lokalne reševalce. Danes so tako bili že na petih ali šestih krajih. Potem ko z njimi seznanijo lokalne reševalce, se odpeljejo ali gredo peš do naslednjega območja. »Vožnja med lokacijami je otežena, ker so ceste zasute z ruševinami in zato večkrat neprevozne. Tudi kratka pot, denimo med dvema ulicama, nam lahko vzame pol ure. Kmalu bo minilo sto ur od potresa, kar pomeni, da se nam, skupinam za iskanje, čas počasi izteka, za nami so še skupine za reševanje. Upanje, da še najdemo kakšnega preživelega, ostaja, čeprav je med ruševinami čutiti vonj po umrlih, kar je za nas in za pse dokaj stresno.«

Pripadniki Belih čelad, ki so izpod ruševin rešili otroka v Jandarisu v Siriji. FOTO: White Helmets/Reuters

V Turčiji pri reševanju na terenu pomaga okoli 6500 ljudi iz 56 držav, danes pričakujejo ekipe še iz 19 držav, je povedal turški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu. V Siriji pri iskanju morebitnih preživelih sodeluje okoli 3000 pripadnikov Belih čelad, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Alep je medtem prispela predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljaric Egger, odhod na prizadeta območja pa je v četrtek napovedal prvi mož Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus.

ZDA dale dovoljenje za pomoč in ustavile sankcije proti Siriji

Prve pošiljke pomoči Združenih narodov so prispele v četrtek na območja, ki so pod nadzorom sirskih upornikov. Ameriško finančno ministrstvo je prav tako včeraj sporočilo, da je izdalo dovoljenje za pomoč v potresu, ki sicer ne bi bila mogoča zaradi sankcij proti Siriji, navaja Guardian.

»Ameriške sankcije v Siriji ne bodo ovirale prizadevanj za reševanje življenj sirskega ljudstva,« je v izjavi dejal namestnik finančnega ministra Wally Adeyemo. »Medtem ko programi sankcij ZDA že vsebujejo močne izjeme za humanitarna prizadevanja, je danes ministrstvo za finance izdalo splošno dovoljenje za odobritev prizadevanj za pomoč po potresu, tako da se lahko tisti, ki pomagajo, osredotočijo na tisto, kar je najbolj potrebno: reševanje življenj in obnovo.« Dovoljenje, veljavno šest mesecev, razširja že veljavna široka humanitarna pooblastila.

ZDA bodo Turčiji in Siriji zagotovile 85 milijonov dolarjev začetne pomoči ob potresu, ki bo vključevala zdravila, zatočišča in druge zaloge, je napovedal predsednik Joe Biden. »Naša srca so z ljudmi v Turčiji in Siriji,« je zapisal na twitterju.

Reševalci se ne predajo – v bitki s časom poskušajo rešiti zasute

Svetovna banka je Turčiji odobrila 1,65 milijarde evrov pomoči. Posamezne države, med njimi Francija in Nemčija, so prav tako poslale denar in podporo, prav tako Grčija, ki je bila v dolgotrajnem sporu s Turčijo. Velika Britanija namenja dodatna sredstva v višini 3 milijone funtov (3,4 milijona evrov) za podporo iskalnim in reševalnim operacijam ter nujno pomoč v Siriji, je v četrtek sporočilo tamkajšnje zunanje ministrstvo.

Reševalna akcija v Adiyamanu v Turčiji. FOTO: Ilyas Akengin/AFP

Bašar al Asad obiskal Alep

Reuters poroča, da je sirski predsednik Bašar al Asad v Alepu. To je njegov prvi obisk območja, ki ga je prizadel potres. Slike, ki jih je objavil njegov urad, prikazujejo Asada in njegovo ženo v univerzitetni bolnišnici, med poškodovanimi v uničujočem potresu. V začetku tega tedna so njegov režim obtožili političnega igranja s pomočjo, potem ko je sirski veleposlanik pri Združenih narodih Basam Sabah dejal, da bi morala biti njegova država, torej Sirija, odgovorna za dostavo vse pomoči, tudi na območja, ki niso pod vladnim nadzorom.

Na sever Sirije prispelo 14 tovornjakov 

Mednarodna organizacija za migracije je sporočila, da je 14 tovornjakov s pomočjo iz Gaziantepa prispelo na sever Sirije, poroča Reuters. »Ti konvoji prevažajo električne grelnike, šotore, odeje in druge stvari za pomoč prizadetim v potresu,« je dejal tiskovni predstavnik Paul Dillon in dodal, da je pomoč namenjena v Idlib.

Stopnjuje se pritisk na ZN, naj zagotovi nujno podporo severozahodnemu delu Sirije. Tam namreč do danes niso dobili še nobene nujno potrebne pomoči, poroča Guardian. En konvoj šestih tovornjakov ZN je v četrtek iz Turčije vstopil v del države, ki je pod nadzorom opozicije, naložen z odejami in osnovnimi potrebščinami, vendar je bil ta paket dogovorjen že pred ponedeljkovo katastrofo. Sirske reševalne ekipe in tamkajšnji prebivalci pravijo, da so trenutne razmere takšne, kakršne v 12 letih vojne niso bile, število smrtnih žrtev pa bo še naraščalo, če Združeni narodi ne bodo našli načina, da pospešijo dostavo pomoči.

Svetovni program za hrano (WFP) je sporočil, da mu zmanjkuje zalog v severozahodni Siriji. Pozval je k odprtju več mejnih prehodov s Turčijo. »Severozahod Sirije, kjer je 90 odstotkov prebivalstva odvisnega od humanitarne pomoči, povzroča veliko skrb. Prišli smo do ljudi, a moramo obnoviti zaloge, zato potrebujemo dostop,« je novinarjem povedala Corinne Fleischer, regionalna direktorica WFP za Bližnji vzhod, severno Afriko in vzhodno Evropo, poroča Reuters.

Kasneje je Guardian poročal, da Turčija razpravlja o ponovnem odprtju mejnega prehoda na ozemlju pod nadzorom sirske vlade, s čimer bi omogočili neposredno pošiljanje pomoči ob potresu na območja, ki jih nadzorujejo vladne enote. Prav tako razmišljajo o odprtju prehoda v sirsko opozicijsko regijo Idlib. Turčija in Sirija sta prekinili diplomatske odnose, potem ko se je Bašar  al Asad s silo odzval na upor proti njegovi vladavini leta 2011, ki se je nato sprevrgel v državljansko vojno in prisilil milijone Sircev, da so poiskali zatočišče v Turčiji.

Kurdska PKK po potresu začasno ustavila operacije v Turčiji

Prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK) po potresu začasno prekinja operacije v Turčiji, je v četrtek zvečer za kurdsko tiskovno agencijo ANF sporočil predstavnik stranke Cemîl Bayik, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Prekinjamo operacije v mestih v Turčiji. Odločili smo se, da ne bomo izvajali nobenih operacij, dokler nas turška država ne bo napadla,« je dejal. »Potres je povzročil veliko nesrečo. Na tisoče naših ljudi je pod ruševinami. Vsi se moramo mobilizirati z vsemi sredstvi.«

Stranka PKK, ki je v Turčiji prepovedana, ima sedež na goratem severu Iraka in že desetletja vodi upor Kurdov v Turčiji. Ankara jo ima za teroristično organizacijo, prav tako EU in ZDA. Od leta 1984, ko se je začel spor med Turčijo in PKK, je v nasilju izgubilo življenje več deset tisoč ljudi.

V Malatyi delno porušena mošeja iz 13. stoletja

Turčija je sporočila, da se je v sedmih provincah zrušilo skoraj 3000 zgradb, med njimi tudi bolnišnice. V provinci Malatya se je delno porušila znamenita mošeja iz 13. stoletja, tam se je med drugim podrla tudi 14-nadstropna zgradba z 28 stanovanji, v kateri je živelo 92 ljudi, poroča Guardian.