Lenarčič v Gaziantep na ogled prizadetih območij po potresu

Po ponedeljkovem uničujočem potresu in popotresnih sunkih, ki so prizadeli Turčijo in Sirijo, število smrtnih žrtev narašča. Po zadnjih podatkih je umrlo najmanj 17.500 ljudi, saj so izpod ruševin porušenih hiš na prizadetem območju potegnili več trupel, je po poročanju AP v četrtek sporočila turška agencija za obvladovanje nesreč.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je danes obiskal mesto Gaziantep v bližini epicentra ponedeljkovega potresa. Povedal je, da je v Turčiji po zadnjih podatkih več kot 14.000 mrtvih in več kot 60.000 ranjenih, v Siriji pa je po uradnih podatkih doslej umrlo 3162 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podpredsednik Fuat Oktay je nato sporočil, da je v Turčiji doslej umrlo 14.351 ljudi. Skupno število smrtnih žrtev v obeh državah je tako preseglo 17.500. To je več, kot je bilo umrlih po potresu v turški regiji Duzce leta 1999, ki je veljal za enega najhujših v zadnjih desetletjih.

Lenarčič v Gaziantepu

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je danes prispel v turško mesto Gaziantep, kjer se bo sestal s podpredsednikom turškega urada za upravljanje naravnih nesreč in humanitarnimi organizacijami iz Sirije. Skupaj z ekipo EU za civilno zaščito in uradom EU za humanitarno pomoč si bo ogledal kraj nesreče in potek reševalnih operacij. »Pravkar sem prispel v Gaziantep. Kolegi iz civilne zaščite me obveščajo o razmerah na prizadetih območjih, kjer EU pomaga pri reševanju življenj z našim največjim mehanizmom iskanja in reševanja doslej,« je tvitnil Lenarčič.

EU je Turčiji v okviru mehanizma rescEU namenila 500 začasnih nastanitvenih enot, 2000 šotorov in 10.500 postelj. V vsakem šotoru lahko bivajo štiri osebe, medtem ko lahko začasne bivalne enote sprejmejo do pet oseb in so namenjene zagotavljanju nujnega zatočišča ljudem za daljše obdobje. Finančna vrednost pomoči Turčiji v okviru mehanizma rescEU znaša skoraj pet milijonov evrov, je danes sporočila evropska komisija.

Poleg tega je prek evropskega mehanizma civilne zaščite Turčiji pomoč namenilo še 21 članic Unije ter Albanija, Črna gora in Srbija. Skupaj so zagotovile 38 reševalnih in zdravstvenih ekip, na najbolj prizadeta območja pa so napotile več kot 1650 reševalcev in 104 reševalne pse.

Upanja za preživetje tistih, ki so ostali pod ruševinami, je vse manj. FOTO: Umit Bektas/Reuters

Potem ko je za pomoč prek mehanizma EU za civilno zaščito zaprosila tudi Sirija, znotraj Unije potekajo usklajevanja, kako bi čim hitreje zagotovili nujno pomoč sirskemu prebivalstvu. Italija in Romunija sta že ponudili šotore, spalne vreče, vzmetnice, postelje, živila in oblačila. Tudi Svetovni program za hrano je danes prek omenjenega mehanizma zaprosil za pomoč prizadetim prebivalcem Sirije.

EU je Siriji doslej zagotovila za 3,5 milijona evrov pomoči, ki vključuje finančna sredstva za zavetišča, vodo, sanitarne storitve, zdravje ter iskanje in reševanje ljudi po potresu. Unija in njene članice so sicer največje donatorice humanitarne pomoči za Sirijo. Od leta 2011 so namreč zagotovile že več kot 27 milijard evrov.

Evropski komisar Janez Lenarčič. FOTO: Leon Vidic/Delo

Nizke temperature so še povečale stisko preživelih , medtem ko poskušajo reševalci priti do ljudi, ujetih pod ruševinami. Preživeli so se morali prerivati za hrano in zatočišče, nekateri so lahko samo nemočno opazovali, kako njihovi sorodniki, zasuti pod ruševinami, kličejo na pomoč, na koncu pa so obmolknili, poročanje AFP povzema Guardian.

Pod ruševinami tisočev zgradb, ki jih je v ponedeljek uničil potres, medtem ostaja ujetih še več deset, morda celo več kot sto tisoč ljudi, opozarjajo turški strokovnjaki. Iz vrste manjših krajev na najbolj prizadetem območju sploh še ni nobenih informacij, možnosti, da izpod ruševin rešijo še preživele, pa je vedno manj. Španska tiskovna agencija EFE med drugim navaja enega vodilnih turških strokovnjakov za potrese, inženirja Ovguna Ahmeta Ercana, ki je dejal, da utegne biti pod ruševinami ujetih še do 200.000 ljudi. Po njegovem gre za eno najhujših naravnih katastrof na svetu.

Uničena stavba v Pazarciku v Turčiji. FOTO: Suhaib Salem/Reuters

Za tiste, ki so ostali pod ruševinami, je torej vse manj upanja – zaradi mraza in ker so od potresa minili že več kot trije dnevi. Po mnenju strokovnjakov za nesreče je namreč 72 ur tista meja, do katere še lahko rešijo življenja. »Povprečno razmerje preživetja v 24 urah je 74 odstotkov, po 72 urah je 22 odstotkov, do petega dne pa le šest odstotkov,« je, kot piše AP, povedal Steven Godby, strokovnjak za naravne nesreče na britanski univerzi Nottingham Trent.

Med sicer pesimističnimi napovedmi o možnosti preživetja pa prihajajo tudi pozitivne novice. V mestu Antakya so reševalci, ki so delali vso noč, iz ruševin zgradbe potegnili mlado dekle in dve uri kasneje rešili še njenega očeta, poroča tiskovna agencija IHA.

Uradnik Svetovne zdravstvene organizacije je opozoril, da bi preživeli po potresih lahko dobili ozebline zaradi hudega mraza. V WHO se prav tako bojijo, da bi brez zatočišča, vode, goriva in elektrike številni, ki so potres preživeli, lahko izgubili življenje, navaja BBC. 

Število žrtev potresa naraslo na več kot 20.000

Slovenija bo Turčiji in Siriji namenila 400.000 evrov humanitarne pomoči

Slovenija bo Turčiji in Siriji za okrevanje po uničujočem potresu zagotovila humanitarno pomoč v višini 400.000 evrov, je danes po dopisni seji sporočila vlada. 

Polovico pomoči bo prejela Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) za pomoč prebivalcem na prizadetem jugovzhodnem delu Turčije. Preostala sredstva bo Slovenija prispevala v čezmejni sklad za Sirijo v okviru finančnega mehanizma urada ZN za humanitarne zadeve (Ocha).

Sredstva za popotresno humanitarno pomoč prebivalcem Turčije in Sirije bodo zagotovljena iz proračunskih rezerv, so pojasnili na zunanjem ministrstvu. Kasneje so z zunanjega ministrstva sporočili še, da bodo obema državama prek Slovenske karitas namenili še dodatnih 100.000 evrov za humanitarno pomoč iz lastnih sredstev. »Slovenija je solidarna s prebivalci Turčije in Sirije,« so ob tem zapisali na twitterju.

V sredo je vlada na dopisni seji sklenila, da bo Slovenija prek mehanizma civilne zaščite EU Turčiji namenila materialno pomoč v vrednosti 451.400 evrov. Poleg tega je že v ponedeljek prek tega mehanizma v Turčijo napotila strokovnjaka za logistiko za oceno stanja in koordinacijo. V torek se je nato na prizadeto območje odpravila še enota civilne zaščite za iskanje in reševanje, in sicer ekipa sedmih reševalnih psov z vodniki in štirimi spremljevalci.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da bi utegnilo biti v potresu skupno prizadetih kar 23 milijonov ljudi. Prizor iz Hataya. FOTO: Bulent Kilic/AFP

Voditelji EU so se z minuto molka poklonili žrtvam potresov v Turčiji in Siriji

Voditelji držav članic EU so se ob začetku današnjega zasedanja v Bruslju z minuto molka spomnili žrtev nedavnih potresov v Turčiji in Siriji. V pismu turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu so izrazili pripravljenost na nadaljnjo podporo Turčiji. V sklepih vrha pa so pozvali k zagotavljanju humanitarnega dostopa do prizadetih v Siriji.  »V mislih smo z družinami, ki so izgubile svoje najdražje ali pa še čakajo na novice,« je na twitterju zapisal predsednik evropskega sveta Charles Michel in izrazil solidarnost EU s Turčijo in Sirijo.

Erdoğan tarča kritik

Na dan pa že prihajajo kritike, da je bil odziv turških služb za nujno pomoč prepočasen in da je bila vlada slabo pripravljena na takšno naravno nesrečo, poroča BBC. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je priznal, da je vlada imela nekaj težav, vendar je dejal, da so razmere zdaj »pod nadzorom«, da pa je eden od razlogov za slabo odzivanje mraz. Prav tako je potres uničil letalsko stezo v Hatayu, kar je oteževalo dostop do prizadetih območij, piše AP.

Ljudje poleg uničenih stavb v Kahramanmaraşu. FOTO: Suhaib Salem/Reuters

Vodja največje turške opozicijske stranke Kemal Kiliçdaroğlu, tako BBC, pa se s predsednikom ne strinja. »Če je za to odgovoren en človek, je to Erdoğan,« je izjavil. Ta je obtožbe zavrnil in poudaril, da je po katastrofi potrebna enotnost. »V takšnem času ne prenesem ljudi, ki izvajajo negativne kampanje za politične interese,« je dejal novinarjem v Hatayu.

Turški predsednik je že obiskal prizadeta območja. Sprva se je mudil v provinci Kahramanmaraş, kjer naj bi obiskal šotorsko naselje za začasno nastanitev žrtev potresa. Nato se je odpravil še v provinco Hatay, ki jo je potres prav tako močno prizadel. Erdoğan je ob obisku Kahramanmaraşa, mesta v epicentru potresa, dejal: »Prvi dan smo imeli nekaj težav, zdaj pa je situacija tam pod nadzorom«. Obljubil je, da bodo v enem letu zgradili stanovanja za tiste, ki so ostali brez doma, v desetih prizadetih provincah. Dom je namreč izgubilo na desettisoče ljudi.

Šotori, namenjeni ljudem, ki so ostali brez doma, v Jindayrisu. FOTO: Rami Al Sayed/AFP

Erdoğan bo obiskal še tri območja v južni Turčiji, ki jih je hudo prizadel ponedeljkov potres, poročanje državne televizije TRT Haber povzema Guardian. Ob obisku province Gaziantep je dejal, da je bilo uničenih več kot 6400 stavb in da namerava Turčija v enem letu zgraditi nove tri- in štirinadstropne stavbe v regiji, poroča Reuters.

Turška policija je po poročanju AFP od ponedeljka pridržala 18 ljudi zaradi objav na družbenih omrežjih, v katerih so kritizirali ukrepanje oblasti po potresu. Dostop do twitterja, ki je bil v sredo onemogočen, je ponovno vzpostavljen pri vseh večjih turških ponudnikih mobilnega omrežja.

Namestnik ministra za infrastrukturo Ömer Fatih Sayan je danes tvitnil, da se je pogovarjal z vodstvom Twitterja in jih »spomnil na njihovo odgovornost do naše države po tej nesreči«, ter dodal, da Turčija pričakuje več sodelovanja v boju proti dezinformacijam.

V Bruslju EU marca načrtuje donatorsko konferenco za mobilizacijo mednarodne pomoči za Sirijo in Turčijo, poroča AFP. »Zdaj smo v tekmi s časom, da skupaj rešujemo življenja,« je na twitterju sporočila Ursula von der Leyen in dodala, da »nihče ne sme ostati sam, ko ljudi prizadene takšna tragedija«.

Prizor iz Kahramanmaraşa. FOTO: Ozan Kose/AFP

Težave z reševanjem v Siriji

Iz Sirije poročajo o težavah pri odzivanju na katastrofo. »Ljudje umirajo, zaradi obsega škode in pomanjkanja pomoči na nekaterih območjih so preživeli dejali, da se ob odzivu počutijo same. Tudi tiste zgradbe, ki se niso zrušile, so močno poškodovane. Pod ruševinami je zdaj več ljudi, kot je tistih nad njimi,« je, kot navaja AFP, dejal prebivalec mesta Jindires. »Pod vsako porušeno stavbo je ujetih od 400 do 500 ljudi, le deset ljudi pa jih poskuša rešiti. Strojev ni.« Bele čelade, ki usmerjajo prizadevanja za reševanje ljudi, pokopanih pod ruševinami na območjih Sirije, ki jih nadzorujejo uporniki, so v tekmi s časom zaprosile za mednarodno pomoč.

Kot vladne podatke povzema Guardian, je bilo svoje domove v Siriji prisiljeno zapustiti 298.000 ljudi. Podatek naj bi se sicer nanašal le na dele države pod vladnim nadzorom, ne tudi na tiste, ki jih nadzorujejo uporniki – prav ti deli pa so bili bližje epicentru potresa. WHO pošilja strokovne ekipe in posebne prevoze z medicinskimi pripomočki v obe prizadeti državi, je povedal Tedros Adhanom Ghebreyesus. Sirska vlada je sicer dobila pomoč tako od arabskih držav, Egipta in Iraka, kot ključne zaveznice – Rusije. Sirija je dva dni po potresu tudi aktivirala mehanizem civilne zaščite EU, da bi zaprosila za nadaljnjo pomoč bloka 27 držav in osmih drugih držav, ki so del programa.

V Sirijo prispel prvi konvoj pomoči

Konvoj pomoči je prispel na severozahod Sirije, prvi po uničujočem potresu, v katerem je umrlo skoraj tisoč ljudi na območju pod nadzorom upornikov, je za AFP povedal uradnik na mejnem prehodu Bab Hava. Dopisnik AFP je sporočil, da je tam s turške strani meje videl šest tovornjakov, naloženih s šotori in higienskimi pripomočki, poroča Reuters.

ZN pozivajo k nujni pomoči Siriji

Posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Geir Pedersen je opozoril, da država, razdejana po več kot desetletni državljanski vojni, nujno potrebuje pomoč za reševanje življenj po potresu.

Dejal je, da Sirci potrebujejo »več vsega«, potres je namreč Sirijo prizadel ravno v času, ko je humanitarna kriza na severozahodu države vse hujša. »Pomoč je potrebna nujno, po najhitrejši, najbolj neposredni in najučinkovitejši poti,« je poudaril. »Videli smo nekaj pomoči, a niti približno dovolj ... Nujne pomoči ne smemo politizirati. Namesto tega se moramo osredotočiti na tisto, kar je potrebno.«