Pod masko je le eno pravilo: zabavati se

Mesto na vodi si je v soboto nadelo nov obraz. Njegove znamenitosti, od Trga svetega Marka, Mostu vzdihljajev, Rialta pa do otočka Burano, se bodo vse do pustnega torka, 21. februarja, zlivale v eno z najznamenitejšim karnevalom na svetu. Skorajda ni potovalne agencije, ki ne bi v teh dneh vabila na beneški praznik umetnosti, zgodovine in kulture, ki ga mora enkrat v življenju menda doživeti vsak.

Beneški predkarneval s sobotnim otvoritvenim nočnim festivalom na vodi, procesijo čolnov po Velikem kanalu, je sicer že mimo, a najboljše s pridihom bleščečega sijaja, v kombinacijah žameta, brokata, zlata in srebra, šele prihaja.

Dogajanje bo doseglo vrhunec med 16. in 21. februarjem. Pašo za oči bodo ponudili tudi drugi dnevi, zlasti sobota, 11. februarja, ko se bo ducat najlepših deklet v Benetkah zbral pri cerkvi San Pietro di Castello in se v razkošnih kostumih sprehodil po trgih in ulicah – tudi po Trgu svetega Marka, kjer bo vsak dan med 9. in 17. uro prost vstop na predstave in tekmovanja pustnih kostumov oziroma mask. Najlepšo med mladenkami iz sprevoda bodo izbrali zadnji dan karnevala in prav ona bo smela »prerezati trak« beneškemu karnevalu 2024. Najboljšo masko karnevala pa bodo razglasili teden dni kasneje, 28. februarja.

Karneval, ki ga mora vsak doživeti vsaj enkrat v življenju. FOTO: arhiv Beneškega karnevala 2022

Beneški karneval ima osemstoletno tradicijo. Včasih so si Benečani »terapevtsko« zakrivali obraz in se stapljali z množico, v kateri so bili lahko »nekdo drug«, že po božiču in vse do pustnega torka. Maska je zabrisala družbene neenakosti, razlike med patriciji, duhovniki, tujci, bogatimi in revnimi, pometači in šarlatani, odvetniki in berači, dimnikarji in trgovci s podganjim strupom so pod maskami izginile. Tudi sramu in zadreg ni bilo. Pod masko je živela svoboda govora, maska je odobravala norčije, veselje in skrivne užitke. Za zakrinkan obraz je veljalo eno samo pravilo: zabavati se.

Razlogi za priljubljenost in uspeh so bili po mnenju mestnih oblasti politični in ekonomski. Karneval je pomagal ohranjati mir, ljudje so v njem našli zabavo in užitek, predvsem pa priložnost za kritiko po mili volji, saj je v času praznovanja »aristokratska republika postala demokracija v obliki smeha in veselja«.

Prireditev vsako leto obišče okrog tri milijone ljudi z vsega sveta. FOTO: Remo Casilli/Reuters

Prireditev vsako leto obišče okrog tri milijone ljudi z vsega sveta. Njen sijaj, ki ne ugasne, je za Benetke »gospodarska mana«. V dobrih dveh tednih pridejo na svoj račun ljubitelji opere, uličnega gledališča, lova na zaklad, koncertov, gala večerij, delavnic za izdelavo mask ..., a morajo precej globoko seči v žep: neverjetnih 890 evrov bo treba letos odšteti za ples v maskah ter za vrnitev v čas baročnih Benetk in sladkih serenad. Obisk Vivaldijevega koncerta je cenejši za več kot tridesetkrat, ogled Traviate za desetkrat. Toda letos se kljub vsemu sijaju ne bo mogoče ogniti tudi razočaranju. Tokrat v objektiv ne bo mogoče ujeti leta angela z Markovega zvonika, te karnevalske poslastice, saj zaradi obnovitvenih del na baziliki svetega Marka angel ne bo poletel.

Del karnevala bo tudi na slikovitem otoku Burano. FOTO: Wikipedia

V času karnevalskega vrhunca bo eno od prizorišč tudi otoček Burano, ki je med najvišjo sezono v primerjavi s svetovljanskimi Benetkami, oddaljenimi sedem kilometrov, s svojo čipkarsko tradicijo in z vsega štiri tisoč otočani prava oaza miru. Burano krasijo barvite hiše, ki naj bi si jih prebivalci, povečini ribiči, pobarvali vsak drugače zato, da so jih v meglenih jutrih, ko so se vračali z ribolova, hitreje našli. Resna konkurenca so jim še danes samo barvite maske in kostumi med karnevalom.