Od leta 2016 se je na čelu Peruja, ki ne najde izhoda iz politične nestabilnosti, zvrstilo šest predsednikov. Zadnja menjava se je zgodila v sredo, ko je Dina Boularte nasledila odstavljenega in pozneje pridržanega Pedra Castilla, ki je pred glasovanjem o nezaupnici poskusil razpustiti parlament in uvesti izredno vlado. »Bili smo priča državnemu udaru, ki ni dobil odmeva v demokratičnih institucijah in na ulici. Funkcijo prevzemam z zavedanjem velike odgovornosti,« je ob imenovanju dejala dosedanja podpredsednica.

Nekdanji podeželski učitelj bi se moral v sredo soočiti s poslanci, ki naj bi zaradi »moralne nekompetentnosti« že tretjič, odkar je julija lani prevzel oblast, razpravljali o predlogu za njegovo odstavitev. Prvi dve glasovanji o nezaupnici je 53-letni Castillo preživel brez težav. Parlamentarcem v obeh primerih ni uspelo zbrati dvotretjinske večine oziroma 87 od 130 glasov in vse je kazalo, da bo levičarski predsednik tudi tokrat odnesel celo kožo. Toda marksistični voditelj se je v zadnjem trenutku, tudi na presenečenje nekaterih somišljenikov, odločil za skok – kot se je pokazalo – v prazno.

Pedro Castillo v policijskem spremstvu. FOTO: Renato Pajuelo/Afp

Namesto pred poslance je predsednik, ki je v lanskem drugem krogu tesno porazil desničarsko populistko Keiko Fujimori, stopil pred televizijske kamere in nagovoril državljane. Vidno nervozen – težko je bilo spregledati njegove tresoče se roke – je pozval k začasni razpustitvi parlamenta in ustanovitvi izredne vlade. Prav tako je odredil policijsko uro in napovedal reorganizacijo sodstva.

Toda Castillevo prisvajanje oblasti je bilo kratkega daha. Ustavno sodišče je potezo označilo za »državni udar«, od voditelja se je ogradil vetčji del njegove ministrske ekipe in poslancev, da ne podpirata njegove namere, sta sporočili tudi nacionalna policija in vojska. Kmalu po poskusu razpustitve parlamenta je sledilo glasovanje o predsednikovi odstavitvi, ki so jo poslanci potrdili s 101 glasom za, šest jih je bilo proti, deset se jih je vzdržalo. Ena od največjih političnih kriz v Peruju v zadnjih desetletjih se je po nekaj urah končala z aretacijo Castilla zaradi domnevnega kaznivega dejanja upora in kršitve ustavnega reda.

Očitki o korupciji in kaos

Odkar je nekdanji osnovnošolski učitelj brez političnih izkušenj prišel na oblast, je bila država v stalnem političnem krču, njegova administracija pa je postala sinonim za kaos. V kratkem mandatu je imenoval več kot 80 ministrov, na številne položaje je, kot je brati, postavil zaveznike s sumljivim ozadjem in brez ustreznih kompetenc. Prav tako so bile proti Castillu in njegovim družinskim članom uvedene preiskave zaradi domnevne vpletenosti v korupcijo in trgovanje z vplivom.

In vendar se politična nestabilnost in fragmentacija 33-milijonske države nista začeli s Castillem. Turbulentno je že najmanj od leta 2016, ko je prevzel oblast Pedro Pablo Kuczynski, in tako bo, kot so ocenili analitiki, najverjetneje tudi v prihodnje. Z zahtevnimi okoliščinami se bo zdaj poskusila spoprijeti dosedanja podpredsednica Dina Boluarte, ki je kot prva ženska stopila na čelo Peruja po Castillevi odstavitvi.

Šestdesetletna pravnica je v govoru ob imenovanju obljubila, da bo andsko državo vrnila na pot stabilnosti, pozvala k širokemu dialogu med strankami in kot eno izmed prioritet izpostavila spodbujanje »dostojnega zaposlovanja« in gospodarske rasti, ki ne sme pozabiti na socialno vključenost najranljivejših. Za dosego tega in drugih ciljev je parlament pozval k »političnemu premirju za vzpostavitev vlade narodne enotnosti«. Kako uspešna bo pri pridobivanju podpore, se bo delno pokazalo, ko bo razkrila imena svoje administracije.