V nadaljevanju preberite:

Štetje glasov tudi v podaljšku še ni dalo končnega odgovora, kdo bo novi perujski predsednik. Za zdaj bolje kaže marksistu Pedru Castillu, a je razlika pred desno populistko Keiko Fujimori pretesna, da bi lahko vedeli, kakšen bo končni rezultat nedeljskih volitev. Toda ne glede na to, kdo bo zmagovalec, se porajajo pomisleki o demokratični prihodnosti države.

Po 96 odstotkih preštetih glasov ima Castillo s 50,2 odstotka okoli 80.000 glasov prednosti pred Keiko Fujimori. Med nepreštetimi prevladujejo lističi, oddani v ruralnih okrajih, ki veljajo za osrednjo bazo levičarskega kandidata. Njegova nasprotnica upa na preobrat z glasovnicami iz tujine ter mu – brez dokazov – očita volilne nepravilnosti.

Kdorkoli že bo novi predsednik, se bo spoprijel z zahtevnimi izzivi. Perujsko gospodarstvo, ki je dolgo veljalo za uspešnejše v regiji, se je lani skrčilo za 11 odstotkov. Od začetka pandemije je umrlo 180.000 ljudi, kar pomeni, da ima andska država največ smrti na prebivalca na svetu. Pod pragom revščine živi tretjina od 32 milijonov Perujcev, tri milijone več kot pred zdravstveno krizo. Cepljenje napreduje počasi, v preskakovanje vrst so bile vpletene strankarske in druge elite. Poleg tega se Peru spoprijema z daljšim obdobjem politične nestabilnosti; v štirih letih so se na čelu države zvrstili štirje predsedniki, trije zgolj v enem tednu novembra lani. Akuten problem je tudi korupcija, zaradi katere je bilo procesiranih šest nekdanjih predsednikov, eden si je sodil sam.