Plinska kapica zasejala razdor v Evropi

Že začetek izrednega zasedanja energetskih ministrov EU v Bruslju je jasno pokazal, da danes še ne bo napredka pri sprejemanju cenovne kapice za plin, ki se po torkovem predlogu evropske komisije imenuje tržni korekcijski mehanizem. Industrijski minister predsedujoče svetu EU Češke Jozef Síkela je pričakovano razpravo označil za – pikantno. Na koncu soglasja res ni bilo.

Predvsem v petnajsterici držav, ki so v zadnjih mesecih zahtevale obsežno kapico, je bilo veliko kritik. Poljska ministrica za podnebje Anna Moskwa je torkov predlog Bruslja z zgornjo mejo cene plina pri 275 evrih za megavatno uro razglasila za šalo. Korekcijski mehanizem bi se že tako sprožil samo, če bi bila na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF cena dva tedna nad postavljeno mejo.

Previsoke cene le za Evropo

Grčija in več drugih držav so zahtevale zgornjo mejo med 150 in 200 evri. »To bi nam uspelo znižati cene plina in elektrike,« je ocenil grški minister za energetiko Konstantinos Skrekas. V njegovih očeh je največja težava Evrope, da za plin plačujemo dvakrat ali trikrat več kot v drugih delih sveta.

Slovenija meni, da bi bila glede na današnje razmere na trgu primerna plinska kapica pri 150 evrih na megavatno uro.  Po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra mora biti »dovolj nizko, hkrati pa dovolj visoko od trenutne tržne cene, da se lahko pod zamejitvijo dogajajo ponudbe in povpraševanje«. Morala bi zajeti druge borze (ne le TTF) in več produktov (ne le nakupe plina za mesec naprej).

Plinska kapica ni čarobna paličica

Nemčija bi raje odpravila vzroke

Predlagani mehanizem bi bil pogojno sprejemljiv za Nemčijo, če bi vanj vnesli nekaj popravkov. Nemški državni sekretar Sven Giegold je opozoril, da bo še veliko dela. Preprečevati bi sicer morali pretrese na trgih, a po njegovem mnenju bi morali odpraviti vzroke visokih cen.

Za znižanje cen je boljša manjša poraba plina in širjenje obnovljivih virov, je prepričan Giegold. »Regulacija ne more trajno znižati cen plina,« je povedal. Preveč agresivna regulacija po njegovem mnenju utegne povzročiti težave v preskrbi.

Še eno izredno zasedanje

Za danes je bilo predvideno, da bi ministri potrdili dve drugi uredbi s področja kriznega odzivanja na energetsko krizo. Prva je o solidarnosti, ki vključuje tako skupne nabave plina kot mehanizem za pomoč državi, ki bi se znašla v težavah pri preskrbi s plinom. Dvostranskih solidarnostnih sporazumov, kot ga je Italija sklenila s Slovenijo, je v EU le šest. Druga uredba obravnava hitrejše razmeščanje obnovljivih virov in nadomeščanje plina s toplotnimi črpalkami.

Obe uredbi sta postali ujetnici razprtij o kapici, saj je več držav zahtevalo, da se odloča o vseh treh stvareh skupaj. Zato se bodo ministri za energetiko 13. decembra sestali na še enem izrednem zasedanju. Sredi decembra bo v Bruslju potekal tudi vrh EU.