
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Na četrtkovem izrednem zasedanju ministrov za energetiko se bo pokazalo, kolikšno podporo držav EU ima predlog evropske komisije o uvedbi korekcijskega mehanizma, kadar bodo šle cene plina na trgovalnem vozlišču TTF v nebo, prek 275 evrov na megavatno uro. Nekaj držav članic zagovarja zgornjo mejo, ki bi bila vsaj 100 evrov nižja od predloga Bruslja.
Na drugi strani je bila skupina z Nemčijo in Nizozemsko, ki večjemu posredovanju na trgu nasprotujejo. V Berlinu so ves čas zatrjevali, da zamejevanje cen ne bi smelo ogrožati varnosti preskrbe. Če bi bila kapica prenizka, bi se namreč dobave preusmerile v druge dele sveta, predvsem v Azijo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji