Plinska kapica bi bila ukrep v skrajni sili

Cena plina na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF je jeseni sicer padla, a v Evropski uniji še vedno potekajo razprave, kako bi v prihodnje preprečili divjanje cen. Avgusta je bilo treba zaradi ruskega zapiranja pip za megavatno uro plina odšteti rekordnih 350 evrov oziroma trikrat več, kot je cena znašala prejšnji teden.

Čeprav se je zamejevanja cen oprijelo ime kapica, bo popravni mehanizem za plin deloval drugače. Visoki uradnik EU je pojasnil, da bo ta imel učinek odvračanja od špekulacij in dvigovanja cen v višave. Ideja je kljub močnim zadržkom Nemčije in Nizozemske dobila podporo v nočnih urah na oktobrskem vrhu EU. Neodvisni analitiki dogajanja za zaprtimi vrati so opozorili na vlogo slovenskega premiera Roberta Goloba, ki je kolege voditelje opozarjal, da bi bilo zamejevanje cen smotrno na veleprodajnem trgu, kjer kombinacija nizke likvidnosti in visoke nestabilnosti lahko vodi k hitremu zvišanju cen.

Plinske igre na bruseljskem odru

Slovenija zagovarja obsežne omejitve

Kapico bi uporabili v takšnih primerih, in ne za dolgoročna gibanja. Golobova logika se je prebila v sklepe vrha o časovno omejenem dinamičnem koridorju, ki bi na energetskih borzah deloval v primeru epizod čezmernih cen plina. Dvomljivkam z Nemčijo na čelu pa je uspelo v sklepe vključiti varovalke, ki naj bi preprečevale težave v preskrbi s plinom med delovanjem omejitev. Na podlagi tega bo evropska komisija predvidoma jutri razgrnila svoj predlog korekcijskega mehanizma, ki ga bodo nato v četrtek obravnavali ministri za energetiko.

Del držav članic, kot so Belgija, Grčija in Italija pa tudi Slovenija, zagovarja čim bolj obsežne omejitve. V notranjih razpravah v svetu EU prihajajo na dan očitna nesoglasja. Tudi evropska komisija je precej zadržana. Po njeni zamisli, ki bo v jutrišnjem uradnem predlogu, bi bil popravni mehanizem ukrep v skrajni sili. Veljal bi le za TTF, zamejitev cene pa bi se sprožila, če bi se borzne cene dobav za mesec vnaprej zvišale nad določeno mejo. Drugi pogoj za sprožitev mehanizma je, da mora biti cena znatno višja od cen utekočinjenega plina (LNG) na globalnem trgu.

Evropska sezona kapic

Kje natančno bi bila meja, bo odločeno šele v naslednjih fazah. Vse bi delovalo samodejno in brez političnega odločanja. Kdaj bi nastal položaj, ko bi se moral mehanizem sprožiti, bi ugotovila evropska agencija energetskih regulatorjev Acer, ki ima sedež v Ljubljani. Evropska komisija bi lahko ustavila delovanje mehanizma, če bi se pojavile motnje na trgu, ki bi negativno vplivale na varnost dobav in tokove znotraj EU. Za leto 2023 je sicer načrtovana vpeljava novega referenčnega merila, ki bo natančneje odražalo razmere na trgu in ne bo pod vplivom ruskih manipulacij z dobavami plina.

Slovenija pri korekcijskem mehanizmu zagovarja čim širše rešitve s pravim cenovnim koridorjem in ne le za cene za mesec vnaprej, temveč za vse produkte na organiziranem trgu. Mehanizem ne bi bil omejen na TTF in bi deloval na vseh trgovalnih vozliščih. Sprožil bi se že pri prekoračitvi, če bi bila cena, denimo, deset odstotkov nad ceno prejšnjega dne. Deloval bi tudi na mesečni ravni.

Bruselj tehta med slabostmi in prednostmi

V evropski komisiji niso naklonjeni široko zasnovanemu mehanizmu, češ da bi sprožil preveč intervencij. Po logiki Bruslja bi sprožitev mehanizma morala biti res izjema. Prav tako ne bi deloval na zunajborznih trgih (angl. over the counter – OTC), kjer se dva akterja na trgu sama pogajata o ceni. Za Bruselj je slabost korekcijskega mehanizma to, da bi se več trgovanja preselilo na OTC, kjer so posli manj pregledni in je več tveganja za neizpolnitev obveznosti. Poleg tega bi lahko cenovna meja povzročala težave pri trgovanju s finančnimi derivati za ceno v prihodnosti, ki so običajno podlaga za dolgoročne naložbe. Energetskim podjetjem utegne tudi povzročati težave pri poravnavah plačil, navajajo v evropski komisiji.

Dodatno tveganje je, da utegne mehanizem preusmeriti tokove, če meja ne bo višja od globalne cene za LNG. Prodajalci bi se lahko odločili, da po njegovi uveljavitvi ne bodo prodajali plina, ampak bi s prodajo počakali do deaktivacije mehanizma in si tako zvišali dobiček. Kot njegove prednosti pa v Bruslju vidijo odvračanje špekulacij in drastičnih dvigov borzne cene. Če je negativnih učinkov preveč, je mehanizem mogoče hitro ustaviti. Ni pa orodje za zniževanj cen, niti na položnicah. To bi dosegli z dodatno ponudbo in znižanjem porabe, trdijo v evropski komisiji. Tudi dopuščanje dvostranskih kupčij na OTC bi lahko okrepila varnost dobav, medtem ko bi bil mehanizem aktiviran.

Za vključitev borzne cene za dobave mesec vnaprej so se odločili, ker je ta referenca za velik del dolgoročnih pogodb in vpliva na odjemalce. V Bruslju pa ne skrivajo, da so že tako bolj naklonjeni drugim rešitvam, kot so skupni nakupi plina, širjenje kroga dobaviteljev, hitrejše naložbe v obnovljive vire. Še manj je navdušenja nad iberskim modelom, po katerem bi zajezili cene plina za proizvodnjo elektrike. Argumenti proti so, denimo, da ta ne znižuje porabe in da vodi do subvencioniranja cen v državah z manjšo uporabo plina.