Evropska komisija je danes objavila svoje sveženj predlogov za zmanjšanje negativnih učinkov cen plina, zanesljivo preskrbo z njim in solidarnost med državami EU, če bo katera od njih odrezana od dobav.  

Predvsem med zagovorniki stroge cenovne kapice za ceno plina (iz uvoza ali na veleprodajnih trgih) bo lahko nekaj nezadovoljnih držav. Bruselj je predlagal le mehanizem omejevanja cen, ki bi se sprožil ob izbruhu krize in bi deloval na najpomembnejšem trgovinskem vozlišču, nizozemskem TTF, kjer so se cene skokovito zviševale. To je po razlagah Bruslja posledica dogajanja s plinom (lokalno pomanjkanje in infrastrukturna ozka grla) na severozahodu Evrope.  

Prilagajanje več LNG v Evropi

A TTF je vplival tako na cene utekočinjenega plina (LNG) kot na dolgoročne pogodbe o plinu, ki sploh niso povezane z evropskim severozahodom. Ker v Evropo prihaja čedalje več LNG, evropska komisija predlaga vzpostavitev posebnega indeksa, ki ga bo bolje zajel in bo odseval realnost na trgu.

Dokler  novega indeksa še ne bo v praksi (vzpostavljen naj bi bil marca prihodnje leto), evropska komisija  predlaga mehanizem za »dinamične omejitve transakcije na TTF«. Tudi druga trgovinska središča naj bi se v »dinamičnem koridorju« usmerjala po tej ceni. Kaj od predlogov Bruslja, bo na koncu sprejeto, bodo odločile države članice v svetu EU.

O predlogih se bodo izrekle že na vrhu EU konec tedna. Predsednik evropskega sveta Charles Michel je v vabilu voditeljem na vrh napovedal še razpravo o drugih kratkoročnih in dolgoročnih posredovanjih na trgu, kot je okvir EU za cenovno kapico za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. To je tako imenovani iberski model, saj ga med krizo uporabljata Portugalska in Španija. 

Skupno polnjenje skladišč

Drugi del predloga evropske komisije so skupni nakupi plina, ki bi državam EU omogočili, da v pogajanjih z večjim vzvodom pridejo do nižjih cen  Obvezni naj bi bili nakupi za 15 odstotkov polnjenja skladišč. Predvideno je, da bi se evropska podjetja povezala v konzorcije za nabavo plina.

Po predlogu Bruslja bo okrepljena solidarnost znotraj EU. Čeprav se je Bruselj zavzel za sklenitev več kot 40 sporazumov o solidarnostni preskrbi s plinom, jih je bilo sklenjenih le 6. Enega od njih sta podpisali Slovenija in Italija. Podpisale so jih še Danska in Nemčija, Avstrija in Nemčija, Estonija in Latvija, Latvija in Litva, Estonija in Finska.

Po novem predlogu sporazumov bi v izrednih razmerah omogočili preskrbo države, ki bi bila odrezana od dobav, četudi ne bi imela sklenjenega solidarnostnega sporazuma. Solidarnost drugih držav bi se samodejno aktivirala na podlagi standardnega sporazuma.  

Čeprav se je Bruselj zavzel za sklenitev več kot 40 sporazumov o solidarnostni preskrbi s plinom, jih je bilo dejansko sklenjenih le šest. Enega od njih sta podpisali Slovenija in Italija. Podpisale so jih še Danska in Nemčija, Avstrija in Nemčija, Estonija in Latvija, Latvija in Litva ter Estonija in Finska.

Za zdaj kaže, da večjih težav s preskrbo zemeljskega plina ne bo

Evropska komisija tudi predlaga sprožitev varovalk na energetskih borzah za omejitev velikih nihanj cen finančnih derivatov za elektriko in plin na trgih  v okviru enega dneva. Energetskih podjetjem bodo olajšali likvidnostne težave, ki jih povzroča dogajanje na trgih. Tako naj bi razširila seznam finančnih kritij, ki bodo lahko uporabljena.    

Za pomoč malim podjetjem in ranljivim gospodinjstvom bi države lahko preusmerile do 40 milijard evrov, ki so še na razpolago v kohezijskem programu iz prejšnjega večletnega proračuna EU za obdobje 2014-2020. Denar bi lahko bil namenjen zaposlovalni politiki.