»Krščanstvo naj bi bilo polno ljubezni, nas pa cerkev preganja«

Po spoštovanju pravic in svoboščin spolnih manjšin je Romunija na repu Evropske unije. Istospolno usmerjeni pari se ne morejo poročiti ali skleniti civilne zveze. Konservativna in delno zelo homofobna Koalicija za družino (Coaliția pentru Familie), nekakšna romunska različica slovenskega gibanja Za otroke gre, pa želi v Romuniji zatreti še zadnjo trohico upanja, da bi bili homoseksualni pari izenačeni s heteroseksualnimi. Prepoved istospolnih porok hočejo zapisati v ustavo, o čemer bodo ta konec tedna Romuni odločali na referendumu.

Da bi preprečili morebitne prihodnje redefinicije zakonske zveze, nameravajo spremeniti ustavo, ki zdaj definira zakon kot svobodno zvezo med »zakoncema«. Nevtralno spolno obliko bi radi nadomestili z zvezo med »moškim in žensko«. V boju za ohranitev »tradicionalnih vrednot« in zaščito »družine« ter »otrok« je konservativna koalicija, ki jo podpirajo vplivna Romunska pravoslavna cerkev in skoraj vse večje parlamentarne stranke, zbrala tri milijone podpisov za razpis referenduma, šestkrat več, kot je bilo treba. Nevladna organizacija Human Rights Watch opozarja, da referendum nima drugega namena kot »simbolično marginalizirati lezbijke, geje, biseksualce in transspolne osebe«.



»Geji se v Romuniji ne moremo poročiti, zato se ne glede na rezultat v kratkem ne bo spremenilo nič. A če smo do zdaj imeli malo upanja, da bi sklenili vsaj civilno zvezo, se bo ta konec tedna naše upanje lahko še bolj razblinilo,« je za Delo povedal S., osemindvajsetletnik iz Transilvanije.

Bojkot glasovanja

Referendum bo veljaven, če bo svoj glas oddalo 30 odstotkov oziroma okoli pet milijonov volilnih upravičencev. Zagovorniki pravic kolektiva LGBT+ zato pozivajo k bojkotu. »Ne glede na to, za katero taktiko bi se odločili, obstaja velika verjetnost, da bomo izgubili, a to je najboljša strategija,« je za Delo izpostavila Oana Ungureanu iz nevladne organizacije za pravice LGBT+ MozaiQ v Bukarešti. Oblast je na drugi strani, da bi pritegnila čim več ljudi, glasovanje podaljšala na dva dni.



Ungureanujeva skupaj z 20 sodelavci – večina je prostovoljcev – že več tednov od jutra do večera pripravlja komunikacijsko strategijo, spremlja družbena omrežja, organizira dogodke in nastopa v medijih. Informacijsko vojno opisuje kot boj Davida proti Goljatu. Ne le da imajo manj denarja, tudi prostor, ki ga imajo v medijih, je veliko bolj skopo odmerjen. Pri kampanji na terenu pa jim nemalo ovir postavljajo še lokalne oblasti.

Legitimiranje homofobije

Dan pred začetkom glasovanja je romunski javni prostor prežet s sovražnim govorom. Glavna bitka se odvija na družbenih omrežjih in prižnicah, imuna pa niso niti povsem profana področja. Ena izmed tamkajšnjih pekarn je tako embalažo za kruh izkoristila k nagovarjanju državljanov, naj podprejo referendum. Kampanjo pa spremljajo tudi lažnivi plakati in sporočila, ki svarijo, da bi lahko, če ne bodo nastale ustavne spremembe, istospolno usmerjeni pari kradli otroke heteroseksualnim družinam.



Nevladniki opozarjajo, da je umazana kampanja Koalicije za družino in cerkve legitimirala homofobijo. »Ljudje so dobili sporočilo, da lahko svobodno izražajo sovraštvo, saj tega nihče ne preganja. Zagovorniki ustavnih sprememb ljudi celo spodbujajo k sovražnosti,« pravi Ungureanujeva. Poudarja, da se je število fizičnih in verbalnih napadov na geje, lezbijke, bi­seksualce in transspolne osebe med kampanjo občutno povečalo. »Člani naše skupnosti so deležni groženj, pred dnevi so v gejevskega slikarja lučali kamenje, po šolah ustrahujejo učence …« je naštevala dogodke iz zadnjih dni. »Krščanstvo naj bi bilo polno ljubezni, dobrosrčnosti in podpore bližnjemu. Cerkev pa nas danes v Romuniji preganja ter širi laži in sovraštvo.« Prepričana je, da bi zagovorniki referenduma, če bi jim res šlo za otroke, več kot 20 milijonov evrov za organizacijo referenduma, raje namenili za sirote in otroke na ulicah, ki jih v Romuniji ni malo.

Osemindvajsetletnega S. pa poleg naraščajoče homofobije skrbi, da bo Koalicija za družino ob referendumskem uspehu svojo agendo razširila še na prepoved splava ter druge pravice in svoboščine. »Odprla se bo pot za nove nazadnjaške in nevarne pobude.«