Obrambni zid pred dezinformacijami in lažnimi novicami

Bruselj – V EU na različnih ravneh hitijo s postavljanjem čim bolj trdne obrambe pred lažnimi novicami, dezinformacijami, s katerimi bi notranji in še zlasti zunanji akterji poskušali vplivati na evropske volitve in druge politične procese.

»Stalne ciljane kampanje proti Uniji, njenim institucijam in politikam se bodo pred volitvami v evropski parlament verjetno okrepile,« je evropska komisija zapisala v akcijski načrt. Na njegovi podlagi države članice pripravljajo ukrepe in se medsebojno usklajujejo. Dezinformacije razumejo kot preverjeno napačne ali zavajajoče informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in razširjane za ustvarjanje gospodarskih dobičkov ali zavajanje javnosti. Škodovanje javnosti po tej bruseljski razlagi vključuje grožnje demokratičnim procesom, varnosti, zdravju.  

Predvsem z ruskim ravnanjem glede Ukrajine in razkritji, kot je bilo delovanje Cambridge Analytica, je Unija začela biti plat zvona. Za širjenje dezinformacij so po bruseljskih analizah najpogosteje odgovorni ruski viri. Konkretni primeri takšnega delovanja so povezani sestrelitvijo letala MH-17 nad Ukrajino, napadom s kemičnim orožjem v Salisburyju, vojno v Siriji ... Registrirano je bilo rusko delovanje v primeru posameznih volitev. Predvsem v vzhodnih članicah že dolgo opozarjajo na rusko propagandno grožnjo.    

Pri evropski službi za zunanjo delovanje, nekakšnem neuradnem zunanjem ministrstvu Unije, od leta 2015 deluje posebna skupina delovna skupina za strateško komuniciranje, kjer štirinajst strokovnjakov analizira rusko propagandno delovanje v vzhodnem sosedstvu EU in ga poskuša nevtralizirati. Pozneje so se začenjali preusmerjati še na južno sosedstvo in na Zahodni Balkan. Proračuna za strateško komuniciranje se bo iz 1,9 milijona lani letos zvišal na 5 milijonov evrov letos. V dveh letih naj bi se tudi okrepili z okoli petdesetimi strokovnjaki.  

Konkretnih izzivov za članice je veliko. Že marca naj bi v EU začel delovati sistem za hitro opozarjanje. V članicah bodo ustanovili posebne kontaktne točke, ki bodo glede bitke proti dezinformacijam sogovornik za institucije EU in druge članice. Tako bi lahko hitreje izmenjali informacije o dezinformacijskih kampanjah. »Tudi Slovenija je lahko ogrožena,« je na začetku tedna v Bruslju glede tega opozoril zunanji minister Miro Cerar.

V EU sicer ni jasnih pravil, kdo bo sploh lahko ugotavljal, da je neka objava dezinformacija. Želijo pa, da bi se osredotočali tudi na bolj dolgoročno usmerjene ukrepe, denimo v šolskem sistemu in krepitvijo medijske pismenosti. Pri delovanju bi se povezali z mediji in civilno družbo. Učinkovitost bitka je v precejšnji meri odvisna od digitalnih orjakov, socialnih omrežij, na čelu s Facebookom. Ti so bili doslej glede bitke dezinformacijam pripravljene sprejeti le bolj ali manj prostovoljne zaveze.