Nizozemska desetodstotno odgovorna za poboje v Srebrenici

Nizozemsko vrhovno sodišče je odločilo, da je nizozemska vlada »zelo omejeno odgovorna« za smrt okoli 350 Bošnjakov, ki so bili ubiti v genocidu v Srebrenici julija 1995 med vojno v BiH. Sodišče na prvi stopnji je leta 2014 državi pripisalo večjo odgovornost, ki jo je leta 2017 potrdilo tudi prizivno sodišče.

»Nizozemska država nosi zelo omejeno odgovornost v primeru Matere Srebrenice,« je danes odločilo nizozemsko vrhovno sodišče. »Ta odgovornost je omejena na deset odstotkov škode, ki so jo utrpeli preživeli sorodniki okoli 350 žrtev,« je sporočilo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Ocenjuje namreč, da bi imeli muslimanski moški in fantje deset odstotkov možnosti za preživetje, če bi lahko ostali v bazi ZN v Srebrenici. Prizivno sodišče je to možnost ocenilo na 30 odstotkov, zaradi česar je tudi Nizozemska odgovorna za 30 odstotkov škode.



Nizozemski generalni državni tožilec Paul Vlas je sicer februarja vrhovno sodišče pozval k razveljavitvi sodbe. Po njegovi oceni nizozemski pripadniki modrih čelad niso mogli vedeti, da Bošnjakom grozi smrt.

Predsednica Združenja mater enklav Srebrenica in Žepa, ki je vložilo tožbo, Munira Subašić je odzivu sporočila, da je pričakovala pravilno in pravično sodbo. »Vsakdo je upravičen do pravice, kar tudi mi pričakujemo. Če ne bomo dobili pravice in če ne bo pravilno in pravično sojeno, bomo to sprejeli kot sporočilo, da se nam to dogaja, ker smo muslimani. Tako kot se nam je med drugim zgodil genocid v Srebrenici, ker smo muslimani,« je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedala za portal Klix.ba.

Predsednik Združenja žrtev in prič srebreniškega zločina Murat Tahirović pa je povedal, da se matere Srebrenice še posvetujejo z odvetniki, ali bodo sodno bitko nadaljevali na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.
Nizozemska vlada se medtem še ni odzvala, navaja AFP.



Srebrenico so aprila 1993 Združeni narodi razglasili za varovano območje, ki so ga nadzorovale nizozemske modre čelade. Tja se je zato med vojno zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu 9. julija 1995 začele ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, vanjo pa vkorakale 11. julija.

Nizozemski bataljon pripadnikov mirovnih sil ZN je bil nameščen blizu Srebrenice, ko je mesto padlo. Bošnjake, ki so se zatekli v bazo ZN, so predali Srbom, med njimi tudi 350 fantov in moških, ki so jih sile bosanskih Srbov ubile.

V genocidu v Srebrenici, ki velja za najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni, je bilo po podatkih spominskega centra Potočari ubitih več kot 8000 ljudi.