Ravnotežje ali protekcionizem?

Cene nafte (WTI) so se prejšnji četrtek znižale za 4,3 odstotka na približno 69 dolarjev za sod, čeprav uvoz nafte, plina in rafiniranih izdelkov ni neposredno zajet v novih ameriških carinah. Padec ni posledica neposrednega ukrepa, temveč širšega občutka negotovosti, saj investitorji pričakujejo, da bi lahko zaostritev trgovinskih sporov – z desetodstotno osnovno carino in dodatnimi 34 odstotki za Kitajsko ter 20 odstotki za EU – zavrla globalno gospodarsko rast in s tem tudi povpraševanje po energentih.

Evro je pri tem poskočil nad 1,10 dolarja, kar predstavlja več kot 1,6-odstotni dnevni skok (v času pisanja), saj trgi v odzivu na carine zaznavajo širšo oslabitev dolarja in rast geopolitične napetosti. EU je že napovedala protiukrepe, hkrati pa vlagatelji pričakujejo, da bo ECB aprila znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk, pri čemer naj bi se depozitna mera do konca leta spustila na 1,82 odstotka.

primerjava indeksov Foto Tt Igd

Donosnost desetletnih ameriških obveznic je medtem padla na 4,08 odstotka, najnižje po sredini oktobra, saj so vlagatelji v negotovem okolju poiskali varnejša zatočišča. Ameriške carine so usmerjene zlasti proti državam s trgovinskimi presežki – Kitajski (34 odstotkov), EU (20 odstotkov), Japonski (24 odstotkov) –, kar je okrepilo bojazen pred recesijo. Posledično trgi zdaj pričakujejo od Feda štiri znižanja obrestnih mer v letu 2025, pri čemer naj bi se prvo zgodilo že junija.

Ob najavi novega vala ameriških carin predsednika Donalda Trumpa – tako imenovanih »recipročnih carin«, ki segajo vse do 49 odstotkov in ponekod celo višje – se je svet razdelil na tiste, ki v ukrepih vidijo prizadevanje za poštenost, in tiste, ki opozarjajo na tveganja nove trgovinske vojne.

Stabilen svetovni red je bil prioriteta

Dolga desetletja so ZDA dopuščale, da so druge države zaračunavale višje carine na ameriške izdelke, saj so jim v časih, ko so bili drugi partnerji gospodarsko in tehnološko šibkejši, ustrezali poceni uvoz in stabilen svetovni red. Na številnih ključnih prelomnicah so ZDA odigrale aktivno in pogosto odločilno vlogo. Od povojne obnove Evrope prek Marshallovega plana vse do vključevanja Kitajske v globalno trgovinsko arhitekturo v devetdesetih so ZDA v fundamentalnem smislu omogočale sistem, ki je bil ugoden tudi za šibkejše partnerje.

Danes, ko so se ti nekdaj šibki igralci gospodarsko in tehnološko opomogli, je razumljivo, da ZDA želijo znova vzpostaviti ravnotežje, tudi če njihova retorika deluje ostro. Ključno pa je, da iskanje ravnotežja ne zdrsne v odprt konflikt.

Vprašanje torej ni, ali so carine same po sebi dobre ali slabe, ampak ali kot del širšega procesa prispevajo k oblikovanju bolj pravičnega in uravnoteženega globalnega trgovinskega sistema. Če so zasnovane kot orodje za pogajanja in pripomorejo k vzpostavitvi novega ravnotežja, lahko dolgoročno okrepijo stabilnost sistema. Če pa temeljijo zgolj na defenzivnem odzivu na konkurenco in vodijo v protekcionizem, izkrivljajo tržne signale, zmanjšujejo skupno gospodarsko učinkovitost in vodijo stran od optimuma, tako z vidika učinkovitosti kot tudi pravičnosti.

Številne izjeme

Glede na to, da so neposredni vplivi ameriških carin na Ljubljansko borzo za zdaj zelo omejeni, pogajanja pa še niso končana in vključujejo številne izjeme, večjih učinkov na poslovanje večine domačih borznih družb trenutno ni zaznati. Ključne delnice na Ljubljanski borzi ostajajo stabilne. Podjetja poslujejo uspešno in dobičkonosno, njihova vrednotenja pa so postala še bolj privlačna. Tudi letos pričakujemo rast dividendnih izplačil, kar dodatno povečuje zanimanje vlagateljev.

Slovenija, Ljubljana, 27.9.2017. Lojze Kozole, Ilirika. [avtor:Suhadolnik Jože] Foto Jože Suhadolnik Suhadolnik Jože

Seveda lahko globalno nastane nekaj težav v dobavnih verigah, višjih in nižjih stroškov nekaterih inputov. Osrednje delnice na LJSE kljub vsemu ostajajo stabilne. Če se razmere bistveno ne zaostrijo, bi kratkoročno lahko celo upadle cene energentov, s tem pa bi se zvišale marže v višjih členih verige dodane vrednosti, kar bi dodatno podprli protekcionistični ukrepi. Govoriti o večji recesiji v ZDA ali globalno je mnogo prezgodaj, bolj verjetna je sčasoma stagnacija, predvsem v ZDA, kjer je potrošnik že pod pritiskom. A ker je več kot polovica Američanov volila to politiko, je mogoče, da se zaradi aktualnega dogajanja sentiment paradoksalno ne zamaje pretirano.