Nevarne igre nacionalistov pred finalom volilne reforme

Žarišče živahnega dogajanja v zvezi z Bosno in Hercegovino se je zadnje dni preselilo v Beograd in Zagreb. Za revno balkansko ­državo ključne odločitve bodo prej kot v Bruslju najbrž sprejeli v Washingtonu.

Medtem ko v tujini krojijo prihodnji ustroj države, njeni državljani niso prepričani, ali bo ta to sploh preživela, predvsem pa si čedalje pogosteje zastavljajo vprašanje, ki si ga najraje ne bi: Bo vojna ali je ne bo?

Ko je srbski predsednik Aleksandar Vučić v Beogradu gostil vodjo vodilne hrvaške stranke v Bosni in Hercegovini HDZ BiH Dragana Čovića, se je hrvaški predsednik Zoran Milanović v Zagrebu pogovarjal s srbskim članom predsedstva BiH Miloradom Dodikom.

Ob robu srečanj, na katerih so se v Beogradu pogovarjali o reformah volilne zakonodaje v BiH in v Zagrebu o nameri srbske entitete Republike Srbske, da umakne soglasje k ustanovitvi pravosodnih in davčnih ustanov ter oboroženih sil BiH, je tudi predsednik vodilne bošnjaške stranke Bakir Izetbegović napovedal pot v Beograd.

Srbi in Hrvati složni o BiH

Srbski predsednik je na družbenih omrežjih ob svoji fotografiji s srečanja s Čovićem nekdanjega hrvaškega člana predsedstva BiH označil za predstavnika hrvaškega naroda v BiH. S takšnim imenovanjem bi se strinjali volivci HDZ v BiH, ki hrvaškemu članu predsedstva in trenutnemu predsedniku predsedstva BiH Željku Komšiću odrekajo politično legitimiteto, ker je bil na ta položaj izvoljen z izdatno pomočjo glasov Bošnjakov.

Tudi zato si zlasti Hrvati prizadevajo za spremembo volilne zakonodaje BiH, politično vodstvo bosanskih Srbov na čelu z Miloradom Dodikom pa Čovića pri tem podpira.

Čović je po srečanju z Vučićem dejal, da sta se pogovarjala tudi o volilni zakonodaji, Vučić pa je diplomatsko izjavil, da so Srbi, Hrvati in Bošnjaki konstitutivni narodi v BiH, ki lahko samo s konsenzom odločajo o prihodnosti, kot odgovor Beograda na krizo v BiH pa je ponovil že večkrat izrečeno pričakovanje dogovora med tremi narodi.

Dodik je po srečanju z Milanovićem dejal, da je predsednika sosednje države obvestil o namerah Republike Srbske, ki bo o načinu umika iz skupnih ustanov BiH odločala v svojem parlamentu predvidoma 16. in 17. novembra.

Gospodje, ne želite si beguncev iz BiH

Azra Zornić, državljanka BiH, ki ji je evropsko sodišče za človekove pravice potrdilo, da je bila na volitvah diskriminirana, ker se nima za pripadnico nobenega od treh konstitutivnih narodov, je javno pozvala Matthewa Palmerja, posebnega odposlanca ameriškega State Departmenta za nadzor volilne reforme v Bosni in Hercegovini, naj preneha ugajati nacionalnim voditeljem BiH.

Posvarila ga je, da nobena vsebinska sprememba volilnega zakona ne bo mogoča, če prej v skladu z njeno sodbo ne bodo spremenili ustave države.

Da je ureditev volilne zakonodaje v BiH diskriminatorna, je sodišče presodilo tudi Dervu Sejdiću, ki kot pripadnik romske skupnosti ni mogel kandidirati za člana predsedstva BiH.

Da bi opozoril na nevzdržne razmere v državi, je Sejdić poslal odprto pismo politikom v Sarajevu, Bruslju in Washingtonu, v katerem je posvaril, da zaradi hujskaške retorike in težkih gospodarskih razmer čedalje več ljudi odhaja iz BiH, celo otroci pa se pogovarjajo o tem, ali bo spet vojna.

»Začnite reševati resnične probleme in težko gospodarsko krizo, ki bo vsak dan hujša. Spoštovana gospoda, evropski in svetovni uradniki, spoštovana gospoda BiH, politiki, nihče med vami ne bo mogel ustaviti državljanov Bosne in Hercegovine na mejah Evropske unije, četudi jih boste ogradili z bodečo žico in betonskimi zidovi, ker ne bomo več čakali, da se nas boste usmilili in rešili iz taborišča smrti,« je poudaril Sejdić.